Medtem, ko afera Žilne opornice, ki je razgalila velikanske apetite zdravstveno-dobaviteljske mafije, ni zanimala nikogar, sedaj delajo afero zaradi nakupa hitrih testov v vrednosti milijona evrov!?

Datum:

Ministrstvo za zdravje je v decembru kupovalo pol milijona hitrih testov, za izvedbo množičnega testiranja prebivalstva na okužbo s koronavirusom, nekateri dominantni mediji pa so o morebitni novi aferi pisali še preden se je javno naročilo sploh izvedlo. Hitre teste iz Kitajske, je državi po ceni 1,982 evra z DDV dobavilo podjetje Majbert Pharm. Ker se nad nizko ceno nihče ni mogel pritoževati, so se pojavili dvomi, ali so dobavljeni testi dovolj zanesljivi – kjer ni afere, jo je pač treba ustvariti, medtem ko se z resničnimi nihče preveč ne ukvarja.

V začetku decembra so z ministrstva za zdravje sporočili, da nobena od ponudb, ki so jih prejeli na javno naročilo za nakup 500 tisoč hitrih antigenskih testov, ni izpolnjevala zahtevanih kriterijev. Javno naročilo so zato še enkrat ponovili. Ministrstvo je namreč 2. decembra prek sistema e-javnega naročanja povabilo 27 potencialnih ponudnikov k oddaji ponudbe za dobavo hitrih testov, in sicer po ceni največ pet evrov za kos. Ministrstvo je po pregledu prejetih ponudb in predloženih vzorcev ugotovilo, da pri sedmih ponudbah predloženi vzorci ne odgovarjajo tehničnim zahtevam, pri petih ponudbah pa ponujeni kontrolni material ni imel CE oznake, kar je obveza glede na določbe zakona o medicinskih pripomočkih. Ponudnika, ki je izpolnjeval vse zahteve iz dokumentacije, so pozvali, naj poda novo ponudbeno ceno. A je ta ena presegala pogojevano najvišjo ceno pet evrov na test, zato torej javno naročilo ni bilo oddano. V ponovnem postopku nakupa pol milijona hitrih antigenskih testov, je ministrstvo kot najugodnejšega ponudnika izbralo družbo Majbert Pharm, katere lastnika sta znana obraza Instagrama in sveta kriptovalut ter piramidnih shem. Družba Majbert Pharm je ponudila najnižjo ceno, in sicer 1,982 evra z DDV-jem za test, ponudba ostalih treh ponudnikov je bila precej višja in se je gibala od 3,55 do 5,16 evra.

Kot je razvidno iz javnih evidenc, je družbi Majbert Pharm slabih 900 tisoč evrov v času podpisa pogodbe z državo posodil PCX Invest, ki je v večinski lasti Janka Jenka, nekdanjega generalnega sekretarja Državljanske liste Gregorja Viranta. Jenko je lastnikoma pomagal tudi pri spomladanskem nakupu podjetja. Pogodbo z Majbert Pharm, je 17. decembra sicer podpisal zdaj že nekdanji zdravstveni minister Tomaž Gantar. Pogodba pa ima varovalko, država lahko odstopi od posla, če se v času testiranja ugotovi, da test ne izpolnjuje tehničnih zahtev. Gantar sedaj sicer pravi, da so ustanovili tako razpisno kot strokovno komisijo in da ni imel razloga za dvom. A olje na ogenj sta prilila dobavitelja hitrih testov Alan Amadej Eferl in Klemen Nicolleti, ki sta se skupaj z Luko Lahom na družabnih omrežjih hvalila s “hudim” poslom, do katerega so prišli. Prav Lah je sprožil veliko razburjenja v dominantnih medijih, in sicer s tem, da je poziral ob zasebnem letalu, ki naj bi hitre teste pripeljalo v Ljubljano, kar se sicer potem ni zgodilo. Vodo na mlin medijev je predvsem prilil podatek, da naj bi bil Lah nekdanji član podmladka SDS. Čeprav je, sploh v teh časih, tako obnašanje res povsem neprimerno in tudi  nedostojno, pa še ne pomeni, da za vsem skupaj stoji neka koruptivna zgodba, kot bi levi mediji seveda radi prikazali. Dejstvo je, da je leva opozicija pač navajena biti pri koritu, kadar ni, pa bo naredila vse, da bi nasprotno stran diskreditirala in odstranila. In to je v resnici celotna zgodba tudi pri hitrih testih.

Zanimivo je, da so nekateri dominantni mediji o morebitni novi aferi pisali še preden se je katerokoli javno naročilo sploh izvedlo. “Smo po ventilatorjih in maskah na pragu še enega spornega posla,” so se spraševali, po njihovem poročanju naj bi namreč več podatkov nakazovalo, da je bil posel oddan že vnaprej, še pred oddanim javnim naročilom. Glede na to, da so bili testi zagotovljeni po ceni, ki je bila določena v okviru kriterijev javnega naročila, se nekih bajnih “vojnih dobičkov” seveda ni dalo očitati.

V primeru žilnih opornic medijskega hrupa ni bilo

Če se mediji sprašujejo o ventilatorjih, maskah in testih, pa ni opaziti, da bi omenjali na primer žilne opornice. Ki so, mimogrede, tudi med aferami, za katere je notranji minister Aleš Hojs odredil, da je treba narediti revizijo že zaključenih primerov. Žilne opornice so ena najbolj znanih in dokazljivih afer v slovenskem prostoru. A žal sta slovenska policija in pravosodje vse ugotovitve parlamentarne komisije zavrnila.  V času, ko je preiskovalna komisija opravljala svoje delo, torej do vmesnega poročila, je bilo 25 rednih in 14 nujnih sej, pri tem pa je opravila 35 zaslišanj in dve soočenji prič. Takratno predsednico preiskovalne komisije Jelko Godec je zmotilo, da so do izvedbe preiskav rabili kar pet let, kar je med drugim komentirala z besedami, da so očitno nekateri dobro zaščiteni. Izrazila je tudi pričakovanje, da bo NPU nadaljeval preiskavo in dodala: “Lahko rečem, da so se lotili malih rib.” Odkritih je bilo namreč mnogo nepravilnosti, dobavitelj Mark Medical je imel v Sloveniji izredno velik tržni delež, v določenih trenutkih prek 90 odstotkov. Največja netransparentnost se je dogajala ravno s tem podjetjem, v UKC Ljubljana, prve zgodbe o milijonskih preplačilih žilnih opornic je bilo slišati že leta 2013 – šele tri leta pozneje pa je v Državnem zboru RS zaživela preiskovalna komisija.

Foto: STA

Preiskovalna komisija, je glede na pregledano gradivo in pričevanja ugotovila sum, da naj bi UKC LJ od dobavitelja Auremiana/Mark Medical med letoma 2008 in 2014 v okviru treh javnih razpisov za nakup žilnih opornic nabavil več žilnih opornic, kot je bilo načrtovano v razpisih, preplačila glede na pogodbeno vrednost naj bi bilo približno 6.353.072,00 evrov. Razpisna vrednost v okviru javnih naročil naj bi bila le še pri dobavitelju Animus, ostali dobavitelji, ki so bili izbrani, pa naj ne bi dosegali dogovorjenih pogodbenih vrednosti. Prihajalo naj bi tudi do favoriziranja nabav posameznih vrst žilnih opornic in s tem tudi dobaviteljev. Zdravniki naj bi od določenih dobaviteljev prejeli tudi plačilo poslovnih potovanj, sponzoriranje strokovnih srečanj, plačila proktorstva pa tudi gotovinska plačila – vse to seveda v zameno za nabavo žilnih opornic. Iz pridobljene dokumentacije je bilo tudi razvidno, da določeni dobavitelji (Emporio Medical, Angiomedic, Thomy F.E.) niso dobavili minimalnih količin, ki so bile določene s pogodbo. Prihajalo naj bi tudi do spremembe v karakteristikah dobavljenih žilnih opornic – v več primerih so bile dobavljene opornice, ki niso bile izbrane v okviru javnega naročila. Vodji katetrskega laboratorija v UKC LJ, ta je bil namreč zadolžen za naročilo posameznih vrst opornic, se to ni zdelo nič spornega. Ko je bil prim. Darko Zorman opozorjen, da je kršil zakon o javnem naročanju, je celo potrdil, da se mu to zdi v redu.

Foto: STA

V letu 2007 naj bi UKC LJ brez objave na Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti in portalu javnih naročil, nabavili več vrst žilnih opornic. Od leta 2008 naprej je iz dokumentacije razvidno, da je bila v dobi več let nabavna vrednost javnega naročila v več primerih presežena, preiskovalna komisija pa je ugotovila, da obstaja sum, da je naročnik zavestno kršil 12. člen Zakona o javnem naročanju in naj ne bi imel ne pravne ne strokovne podlage za nabavo posameznih vrst žilnih opornic brez javnega razpisa. Do nepravilnosti naj bi prihajalo tudi v okviru javnih naročil v UKC MB, kjer že pri pripravi tehničnih opisov znotraj javnega naročila niso sledili temeljnim načelom na področju javnega naročanja. Z določenimi zahtevami naj bi močno omejili potencialne ponudnike. Komisija je torej ugotovila, da obstaja sum, da se je zahteve oblikovalo diskriminatorno in na način, da se je lahko v posameznem sklopu prijavil točno določen dobavitelj. Pri oblikovanju strokovnih kriterijev naj bi prišlo tudi do koruptivnih dejanj. Tudi tu pa so bili predvideni finančni načrti prekoračeni, pri nekaterih razpisih pa ni bila izpolnjena pogodbena količina dobavljenih žilnih opornic. V določenih primerih je bila načrtovana dobava prekoračena tudi do desetkrat.

Foto: STA

V Fabulo z žilnimi opornicami naj bi bil vpleten tudi Repovž
To, da so bile žilne opornice krepko preplačane, nakazuje veliko dejstev, medicinsko tehnični pripomočki naj bi bili tudi do 200 odstotkov dražji, kot na primer na Nizozemskem. Preiskovalna komisija je ugotovila, da bi lahko v letu 2012 v UKC LJ privarčevali okoli 1.600.000,00 evrov samo na opornicah DES2 in BMS, v letu 2013 pa okoli 1.000.000 evrov. Podobne številke veljajo tudi za UKC MB. Nenazadnje pa gre omeniti tudi to, da je preiskovalna komisija predlagala, naj se razišče sume, da se je javni denar RS, ki je bil porabljen za nakup drage medicinske opreme, lahko v nadaljevanju porabil za nakup in dokapitalizacijo podjetja Distries d.o.o., ki je lastnik Mladine d.d. ter za nakup in dokapitalizacijo podjetja Mladina d.d. Ker se je v primeru žilnih opornic ugotovilo, da naj bi bil v afero vpleten tudi tednik Mladina oziroma odgovorni urednik Mladine Grega Repovž, je hitro vse utihnilo. Tudi zato levi mediji toliko raje sfabularizirajo afero na desni strani oziroma z drugimi besedami, tam kjer je ni. Resne afere pa pometejo pod preprogo in napadejo z vsemi topovi, ko se zahteva revizijo.

Sara Kovač

Sorodno

Zadnji prispevki

Republikanski senator v Kijevu: Ukrajina se mora čim prej pridružiti zvezi Nato

Znani ameriški republikanski senator Lindsey Graham se ta teden...

Dr. Simoniti: Slovenija se mora zbuditi in narediti konec tej vladi

Samo javnost in nihče drug ne more pripravi teh...

[Video] Golob postregel z novim “golobizmom”

"V tunelu je noč najtemnejša ..." Ne, to ni...

Čeferin se po slovenskih cestah vozi z avtom, vrednim več kot 200 tisoč evrov

Na slovenskih cestah je te dni za volanom prestižnega...