fbpx

Mesec pravi, da delamo vedno več – statistika pa kaže drugače

Luka Mesec pravi, da delamo vedno več. Statistika pa jasno kaže, da delamo manj. (Foto: STA)

Minister za delo Luka Mesec je napovedal, da bo 30-urni delovnik, ki je bil ena izmed zaobljub vlade, kmalu zakonsko urejen. Čeprav Mesec trdi, da delamo vedno več, pa statistika kaže drugače, saj so po poročanju STA v letu 2021 delovno aktivni Slovenci delali povprečno dobro uro manj kot v letu 2008, narašča pa število gospodinjstev, ki si lahko privoščijo počitnice.

“Zdrsnili smo v svet, kjer se samo še dela,” je za N1 v preteklosti spremembe napovedal minister Luka Mesec, ki je napovedal spremembo delovne zakonodaje s 30-urnim delovnim časom. Zanimivo je gledati, v katero socialistično smer pluje Slovenija, ko minister želi krajšati delovnik, potem ko po statistiki že zdaj delamo manj kot prej, predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič pa podjetnikom očita, da so “preveč kapitalistični“.

30-urni delovnik s pravicami polnega delovnega časa bo kmalu zakonsko urejen, napoveduje minister za delo Luka Mesec, nato pa bodo na potezi delodajalci, ki se bodo lahko odločali za uvedbo pri svojih zaposlenih. Napovedane spremembe oziroma sprememba zakonodaje naj bi se izvedla v letu 2023, “delodajalec pa bi se sam odločil, ali bo zaposlenim uvedel delovnik šest ur na dan ali štiri dni na teden,” je za N1 dejal Mesec. Trenutni zakon o delovnih razmerjih ( ZDR-1) pri nas določa, da polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur tedensko in ne krajši od 36 ur. Spodnja meja velja v primeru ureditve kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti ali podjetja.

Slovenci danes v povprečju delamo manj
In ko Mesec trdi, da smo Slovenci zdrseli v svet, kjer samo še delamo, se po poročanju STA, ki navaja podatke SURS-a, število običajno in dejansko opravljenih delovnih ur zmanjšuje. V letu 2021 so namreč delovno aktivni Slovenci običajno delali povprečno 1,1 ure manj kot v letu 2008, dejansko pa so v tednu dni opravili 0,6 ure manj kot v letu 2008. Najmanj običajno opravljenih delovnih ur na teden je bilo leta 2017 (39), najmanj dejansko opravljenih pa v letu 2020 (32,1). V Sloveniji nekatera podjetja že izvajajo krajši delovnik in ob tem ne zmanjšujejo plače zaposlenim, vendar morajo biti pri tem kreativni, da zadostijo zakonskim okvirom. Mesec pričakuje tako prakso tudi v prihodnosti pri ostalih podjetjih – manjše število ur, enaka plača.

Foto: Freepik

Več gospodinjstev na počitnice, več druženja
Mesec je v preteklosti večkrat poudaril, da družine trpijo zaradi preveč dela, izgorevajo in zbolevajo, na drugi strani pa imamo statistiko, ki kaže, da si vedno več družin lahko privošči počitnice. Štiri petine gospodinjstev si je v letu 2021 lahko privoščilo enotedenske počitnice. To je večji delež kot v letih pred epidemijo covida-19. Domači turisti so v tretjem četrtletju 2021 po podatkih Sursa ustvarili 3,5 milijona prenočitev. Skoraj četrtino prenočitev domačih turistov, ki so bili na počitnicah v Sloveniji, so našteli v dveh občinah – Piranu (16 odstotkov) in Izoli (7 odstotkov). V letu 2021 je bilo med prebivalci Slovenije, starimi 16 let ali več, 68 odstotkov takih, ki so se vsaj enkrat na mesec družili s prijatelji ali sorodniki ob pijači ali na kosilu, kar je bilo 24 odstotnih točk manj kot leto prej. To lahko po navedbah Sursa najverjetneje pripišemo omejitvam zaradi covida-19.

Foto: Freepik

Mesec bi delal manj, Klakočar Zupančič bi bila bolj socialistična
Mesec je obljubil, da bo leto 2023 leto reform, se pa sprašujemo kakšnih reform, ko pa imamo vladajoče, ki bi morali za boljše gospodarstvo in posledično tudi našo blaginjo spodbujati gospodarstvo in ne omejevati, kot bi to počela Urška Klakočar Zupančič. Ta je namreč najbolj uspešnim slovenskim podjetnikom očitala, da razmišljajo “preveč kapitalistično”.

Njena socialistično usmerjena ideologija ji megli razum, kar je več kot očitno, saj si je prav težko interpretirati njen očitek, ko pa državna blaginja stoji na trdnem gospodarstvu. Joc Pečečnik, uspešen podjetnik ji ni ostal dolžan, za medije pa je povedal, da “upa, da bo vlada (končno) začela razmišljati malo manj socialistično, saj, da so podjetniki tisti, ki ustvarjajo delovna mesta in ob tem prispevajo zajeten del davkov v državno blagajno”.

Ana Horvat