fbpx

Mesto je zamenjalo ime, ne pa tudi barve: Titovo Velenje zdaj Židanovo

Vir: mojvideo.com

Ob spremembi režima je peto največje slovensko mesto Velenje zamenjalo ime, ne pa tudi barve. Da mesto ostaja krvavo rdeče, je dobro vidno tako po številnih materialnih ostankih komunistične preteklosti kot tudi po vodstvu občine, ki ne skriva svojih simpatij do nekdanjega režima. Celo več, koruptiven način delovanja je ostal trdno ukoreninjen v vse kotičke administracije, še bolj sprevržen pa je način, kako oblastniki ohranjajo svoje položaje v tej komunistični oazi – z načrtnim naseljevanjem migrantov v mesto!

Državljani se ponovno zgražajo nad sledovi komunizma, ki so v Velenju vidni vsepovsod. Kot smo že poročali, je Titov trg, kjer mimoidoče straši največji kip diktatorja Tita na svetu in je med običajnimi državljani predmet gnusa, za občinske veljake ponos in prioriteta. Kot smo že poročali v preteklosti, bo občina Velenje v letošnjem in naslednjem letu namenila 150 tisoč evrov davkoplačevalskega denarja za urejanje in vzdrževanje omenjenega kipa. To pa ni edini trg, ki moti državljane in občane. Uporabnik je na Twitterju nedavno opozoril na cel seznam ulic, cest in trgov, poimenovanih po nekdanjih komunističnih pomembnežih. Tako lahko v Velenju najdemo Efenkovo cesto, poimenovano po Ivanu Kovaču – Efenki, političnem komisarju komunistične partije. Naslednji primer je Kardeljev trg, poimenovan po samooklicanem “ekonomistu” Edvardu Kardelju, čigar ideje so imele uničujoč vpliv na slovensko in jugoslovansko gospodarstvo. Kot se za komunistični raj spodobi, ne manjkajo niti Šercerjeva cesta, poimenovana po partizanu Ljubu Šercerju, Bračičeva cesta, poimenovana po partizanu Mirku Bračiču, Kidričeva cesta, poimenovana po Borisu Kidriču, in Stanetova cesta, poimenovana po partizanskem komandantu Francu Rozmanu – Stanetu.

Ravno v teh dneh pa očitno Mestna občina Velenje provocira občane s pošiljanjem knjižice, v kateri se hvalijo s takšnimi poimenovanji. Kaj si o tem mislimo Slovenci in Evropejci, jasno kažeta odločba ustavnega sodišča, s katero so prepovedali poimenovanje Titove ceste v Ljubljani, ter resolucija Evropskega parlamenta, ki jasno izraža obsodbo treh totalitarnih režimov, vključno s komunizmom!

Velenjski župan Bojan Kontič (Foto: STA)

Komunizem je v Velenju globoko ukoreninjen, kažeta primera CSD Velenje in šaleškega lobija

Da rdeče lovke Židanovih segajo izven občinskih pisarn, naj spomnimo samo na ravnanje Centra za socialno delo Velenje v primeru koroških dečkov ter na vpliv in delovanje šaleškega lobija, ki pa presega meje občine in ima državen pomen. Poročali smo že o črpanju državnega denarja za namene financiranja družinskega podjetja Esotech nekdanjega šaleškega poslanca in zdajšnjega sekretarja Jana Škoberneta ter o popolni nekompetentnosti nekdanje obrambne ministrice Andreje Katič. Da pa je v Slovenji prav vse mogoče, pa kaže dejstvo, da je nekompetentna Andreja Katič nova ministrica. Verjetno ni potrebno poudarjati, da bo uporabna predvsem za oviranje preiskav v zvezi z afero TEŠ 6.

Sprevrženo: komunizem ohranjajo pri življenju z naseljevanjem migrantov!

Najbolj sprevrženo pri vsem skupaj pa je dejstvo, da komunizem pri življenju socialni “demokrati” ohranjajo z naseljevanjem migrantov, ki jim predstavljajo zanesljiv dolgoročni vir glasov na volitvah v prihodnosti. Pri tem se ne ozirajo na prihodnost slovenskega naroda ter na dejstvo, da infrastruktura zaradi pretiranih migracij poka po šivih, za domačine pa je življenje postalo pravzaprav nevzdržno. V zadnjem času je zlasti problematično naseljevanje migrantov iz Albanije in Kosova, ki se v mesto množično selijo zaradi visokih socialnih transferjev ter na splošno boljših pogojev za bivanje.

Za primerjavo: osnovna socialna pomoč v Sloveniji v času pisanja tega članka znaša 392,75 evra, medtem ko je povprečna bruto plača v Albaniji po podatkih Svetovne banke v lanskem letu znašala borih 347 evrov, na Kosovu pa 405 evrov. Tako lahko ugotovimo, da si migranti svoj življenjski standard bistveno izboljšajo že s samo priselitvijo v Slovenijo, tudi če nič ne delajo. Običajno pa se priselijo kar cele družine, pri čemer oče dela za nizko plačo, preostala družina pa prejema transferje, kot sta socialna pomoč in otroški dodatek. Glede na kadre na CSD Velenje, ki smo jih opisali v prejšnjem odstavku, predvidevamo, da se pri čakanju na reševanje vlog za pridobitev omenjenih socialnih transferjev migrantom ni treba soočati z zamudami. Stroškov takšnega načina življenja migrantov iz Albanije in s Kosova pa ne pokriva občinski proračun občine Velenje, pač pa račun za to na koncu poravnamo vsi davkoplačevalci Slovenije!

Ne glede na lagodno življenje, ki ga novi migranti uživajo na račun slovenskih davkoplačevalcev, pa še posebej zbode v oči dejstvo, da ti migranti ne premorejo toliko volje, da bi se naučili slovenskega jezika ter se prilagodili našim, slovenskim običajem ter navadam. S prilagajanjem specifično lokalnim običajem, kot so čaščenje diktatorja Tita, uživanje v brezdelju ter izkoriščanje socialne države, verjetno nimajo takšnih problemov. Neprilagajanje na slovensko okolje je privedlo do številnih težav, s katerimi pa se soočajo že tako preobremenjeni delavci v zdravstvenih domovih, šolah ipd. Zaradi teh težav so razmere postale nevzdržne do te mere, da so o njih začeli poročati levičarsko usmerjeni mediji, kot sta nacionalna TV Slovenija in POP TV, rdeči župan Kontič pa se je po pomoč obrnil na celoten takratni državni vrh: pismo je poslal predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju, predsedniku vlade Miru Cerarju, predsedniku državnega zbora Milanu Brglezu in predsedniku državnega sveta Alojzu Kovšci.

Foto: YouTube

S civilnimi iniciativami so se morali prebivalci območja večkrat upirati mestnim oblasten, le prihajajoče lokalne volitve pa bodo pokazale, če imajo meščani Velenja končno dovolj komunizma ali pa mestnim oblastem uspeva načrt naseljevanja?

J. Ž.