Dosedanjemu generalnemu državnemu pravobranilcu Boštjanu Tratarju je že 18. junija 2016 potekel mandat, pri čemer pa minister Klemenčič ni pravočasno izpeljal imenovanja novega generalnega državnega pravobranilca. Na razpis so se sicer prijavili štirje kandidati: Anamarija Zajc Kovačič, Neva Aleš, Jurij Groznik in dosedanji vodja Boštjan Tratar.
V javnosti je bilo v teh dneh mogoče spremljati polemiko o tem, ali Mateja Senih, ki je bila za namestnico generalnega državnega pravobranilca Boštjana Tratarja imenovana z letnim razporedom dela, sploh lahko opravlja to funkcijo, državno pravobranilstvo pa je pri tem šlo celo tako daleč, da so o tem spraševali državni zbor.
Zakon je jasen. Gre za neumnost ali sprenevedanje?
Iz 37. člena Zakona o državnem pravobranilstvu jasno izhaja, da ima generalni državni pravobranilec enega namestnika, enako je določeno v Državnopravobranilskem redu, ki je glavni predpis o poslovanju in notranji organizaciji Državnega pravobranilstva, ki o enem namestniku govori v 2., 37. in 39. členu.
Kršenje zakona, a brez posledic
V četrtek, 14. 7. 2016, je Boštjan Tratar, ki mu je mandat generalnega državnega pravobranilca že potekel, izdal spremembo letnega razporeda dela, s katero je za namestnico generalnega državnega pravobranilca s 15. 7. 2016 dodatno imenoval Anamarijo Zajc Kovačič, sicer tudi kandidatko za novo vodjo pravobranilstva.
Kdaj so spremembe dopustne?
Letni razpored med letom se lahko spremeni, če pride do spremembe števila zaposlenih pravobranilcev in strokovnih sodelavcev, zaradi bistvenega povečanja števila zadev določene vrste ter zahteve, da se posamezne vrste zadev ali posamezna opravila v zadevi prednostno rešujejo ali pa zaradi daljše odsotnosti pravobranilcev ali strokovnih sodelavcev ali zaradi drugih opravičljivih razlogov.
Tratarjeva samovoljna sprememba letnega razporeda ne temelji na nobenem od teh dopustnih razlogov in tudi ne gre za drug opravičljiv razlog, saj državno pravobranilstvo že ima namestnico generalnega državnega pravobranilca – Matejo Senih, ki je bila skladno z zakonodajo za namestnico določena z letnim razporedom za leto 2016.
Vpleten tudi minister za pravosodje Goran Klemenčič
V strokovni javnosti so se glede Boštjana Tratarja, ki od 19. 6. 2016 nima in ne more imeti pristojnosti, ki pripadajo generalnemu državnemu pravobranilcu, že pojavila glasna vprašanja o njegovem delovanju, prav tako pa se poraja vedno več vprašanj, glede odgovornosti pravosodnega ministra mag. Klemenčiča, ki non-šalantno ne imenuje novega vodjo državnega pravobranilstva, kljub poteku vseh zakonsko predvidenih rokov.
Klemenčič vajen kršenja zakonodaje še iz časov predsedovanja KPK
Navedbe ministrstva, da se bo novega generalnega državnega pravobranilca imenovalo v septembru pa zgolj kažejo na težnjo po nezakonitem delovanju. Tega pa je minister Klemenčič vajen še iz vodenja komisije za preprečevanje korupcije, saj je že vrsta institucij ugotovila njegovo nezakonito in neustavno delovanje, med drugim, tako računsko kot tudi upravno sodišče.
Jure Ferjan