Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je na današnji novinarski konferenci predstavil dosežke ministrstva, ki sodijo v obdobje in vsebinski okvir slovenskega predsedovanja Svetu EU. Med dosežki je na svojem področju izpostavil napredek na področju digitalizacije, boljše zakonodaje in učinkovitosti javnih uprav. “Ponosen sem na izjemne uspehe, ki smo jih na ministrstvu dosegli v času slovenskega predsedovanja. Naši dosežki prispevajo k napredku digitalizacije, boljši zakonodaji in izboljšanju učinkovitosti javnih uprav EU. Naredili smo ogromno in iskrena zahvala vsem sodelavcem v Sloveniji in Bruslju,” je izpostavil Koritnik.
Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je danes na novinarski konferenci poudaril, da je njegovo ministrstvo v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji doseglo številne dosežke na področjih digitalizacije, boljše zakonodaje in učinkovitosti javnih uprav. “Ponosen sem na izjemne uspehe, ki smo jih na ministrstvu dosegli v času slovenskega predsedovanja. Naši dosežki prispevajo k napredku digitalizacije, boljši zakonodaji in izboljšanju učinkovitosti javnih uprav EU. Naredili smo ogromno in iskrena zahvala vsem sodelavcem v Sloveniji in Bruslju,” je izpostavil Koritnik.
V nadaljevanju je izpostavil, da so na področju digitalizacije dosegli velik napredek pri več zakonodajnih aktih, ki bodo pospešili digitalno preobrazbo in okrepili digitalno avtonomijo unije. Ministrstvo za javno upravo je imelo v okviru slovenskega predsedovanja pomembno vlogo na področjih digitalne preobrazbe, boljšega pravnega urejanja in izboljšanja učinkovitosti javne uprave.
Spomnil je, da so pogajalci Sveta EU in Evropskega parlamenta decembra lani dosegli dogovor o uredbi o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijski omrežjih, ki bo prednosti storitve gostovanje kot doma brez dodatnih stroškov za državljane EU podaljšala do leta 2032. “Ta dogovor je izjemno pomemben za milijone Evropejcev, ki bodo tudi po izteku sedanje uredbe med potovanji v drugih državah EU še naprej opravljali klice, pošiljali kratka sporočila ali uporabljali podatke enako kot doma,” je ocenil in dodal, da z uredbo zagotavljajo dobro uporabniško izkušnjo, visoko kakovost storitev in dostop do storitev v sili, tudi za ljudi s posebnimi potrebami, in ščitijo uporabnike pred visokimi računi zaradi nenamernega gostovanja v nezemeljskih mobilnih omrežjih, ko so na trajektih ali letalih.
Sprejet je bil tudi dogovor o uredbi o upravljanju podatkov
Z Evropskim parlamentom so dosegli tudi dogovor o uredbi o upravljanju podatkov. “Gre za pomemben mejnik, ki bo spodbudil podatkovno vodeno gospodarstvo v Evropi,” je dejal Koritnik in dodal, da bo ta uredba olajšala pravila glede varnosti in ponovne uporabe podatkov, med drugim za raziskave in ustvarjanje inovativnih novih storitev in produktov.
Kot so še zapisali na STA, je bil napredek v času predsedovanja dosežen še pri dveh aktih – pri uredbi o digitalnih storitvah, s katero bo internet po ministrovih besedah varnejši in bolj pošten za uporabnike in ponudnike storitev, ter pri direktivi o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v EU. “Ta bo izboljšala odpornost in zmogljivost odzivanja na incidente na področju kibernetske varnosti in zaščite kritične infrastrukture,” je dejal Koritnik.
Pripravili so kompromisni predlog za razvoj in uvajanje varne in zaupanja vredne umetne inteligence
Kot pomembno temo slovenskega predsedovanja na področju digitalizacije je omenil še umetno inteligenco. Uredba o določitvi usklajenih pravil o umetni inteligenci, za katero je predsedstvo pripravilo prvi kompromisni predlog, bo omogočila razvoj in uvajanje varne in zaupanja vredne umetne inteligence, ki v celoti spoštuje temeljne pravice EU ter spodbuja naložbe in inovacije, je zagotovil. “Uredba o gostovanju, Akt o upravljanju podatkov, Akt od digitalnih storitvah, splošni pristop pri Direktivi NIS 2, prvi kompromisni predlog Uredbe o določitvi pravil o umetni inteligence in novo raziskovalno središče za umetno inteligenco (IRCAI) so izjemni dosežki za Slovenijo,” je še na področju digitalizacije sklenil Koritnik.
Glede delovanja na področju zakonodaje je Koritnik izrazil zadovoljstvo, da so na ravni EU okrepili razpravo o pomenu boljšega pravnega urejanja za večjo konkurenčnost in boljše delovanje notranjega trga. “Gre za zelo pomemben korak k izboljšanju zakonodaje, ki zagotavlja varstvo potrošnikov, hkrati spodbuja inovacije v industriji ter krepi odpornost EU,” je dejal. Kot je še povedal, bodo zakoni, ki jih sprejemamo danes, vplivali na državljane in podjetja v prihodnosti, “zato je toliko bolj pomembno, da priprava zakonodaje poteka pregledno in vključujoče, politične odločitve pa temeljijo na zanesljivih dokazih, vključno z ocenami učinkov predlagane zakonodaje”.
Kot primer je navedel pristop, da se za en sprejeti zakonodajni predlog eden odpravi, s čimer se bo preprečilo kopičenje predpisov za podjetja in državljane. “V okviru Sveta za konkurenčnost smo okrepili razpravo o pomenu pravnega urejanja za večjo konkurenčnost in boljše delovanje notranjega trga. To je korak k boljši zakonodaji, ki zagotavlja varstvo potrošnikov, spodbuja pa inovacije ter zeleni in digitalni prehod EU,” je še poudaril.
V javni upravi so pripomogli k rešitvam za ravnanje s starejšimi in talenti
Na področju izboljšanja učinkovitosti javnih uprav EU pa je po njegovih besedah slovensko predsedstvo pripomoglo k rešitvam za ravnanje s starejšimi zaposlenimi ter talenti, kot tudi za okrepljeno uvajanje inovativnosti in kakovosti v delovanje uprav. “Ravnanje s starejšimi zaposlenimi in talenti v javni upravi temelji na inovativnosti, vzpostavitvi boljše zakonodaje in zagotavljanju kakovosti. Ključno je, da imamo prilagodljiv sistem, ki bo pripravljen na spopadanje z izzivi, ki nas čakajo v prihodnosti,” je poudaril in še pri tem dodal, da se v zadnjem obdobju države članice pospešeno ukvarjajo s staranjem delovne sile, ki ustvarja neposredne finančne in davčne učinke na vlade, ter s privabljanjem mladih talentiranih kadrov.
Prav tako je bila pozornost namenjena ravnanju s talenti, zagotavljanju kontinuitete znanja in vnosu novih znanj in veščin v javno upravo ter iskanju konkretne rešitve, da javna uprava postane privlačen delodajalec, da privabi zaposlene s pravo mešanico znanj, jih zaposli, jim pomaga, da hitro napredujejo v okviru vzpostavljenih programov, ter jih uspešno zadrži v svojem delovnem okolju.
Organizirali so več kot 20 dogodkov
Ob koncu predstavitve je minister Koritnik omenil tudi vrsto dogodkov, ki jih je v obdobju predsedovanja Svetu EU organiziralo Ministrstvo za javno upravo, med njimi jih je bilo več kot 20. Kot je dejal, so bile med njimi najpomembnejše konference na visoki ravni: o umetni inteligenci, kibernetski varnosti, učinkovitosti, kakovosti in inovativnosti javnih uprav, storitvah e-uprave in interoperabilnosti ter sodelovanju lokalnih skupnosti. Potekali pa so tudi številni dogodki v okviru mreže javnih uprav držav članic EU (EUPAN) in druga srečanja.
Sara Rančigaj