fbpx

Minister Počivalšek: Poročilo v ničemer ne pritrjuje natolcevanjem opozicije in nekaterih medijev o korupciji

Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. (Foto: STA)

Veseli me objava poročila revizije nabave medicinske opreme, ki je bilo zadnje mesece tako spolitizirano. Zame je pomembno, da v poročilu ni nobenega govora o korupciji, kot je napovedovala opozicija, temveč gre za sistemsko analizo, v kateri igra MGRT manjšo vlogo,” je minister Zdravko Počivalšek na Twitterju komentiral revizijsko poročilo Računskega sodišča RS o nabavah zaščitne opreme, podrobneje pa ga bo na novinarski konferenci. Računsko sodišče pa je v danes objavljenem poročilu ugotovilo, da kljub upoštevanju izrednih okoliščin, vlada, ministrstvo za zdravje, ministrstvo za gospodarstvo, ministrstvo za obrambo ter zavod za blagovne rezerve pri nabavah zaščitne in medicinske opreme niso bili učinkoviti. Počivalšek priznava, da so neučinkovit sistem nadoknadili s kriznim upravljanjem in to uspešno.

Veseli me objava poročila revizije nabave medicinske opreme, ki je bilo zadnje mesece tako spolitizirano. Zame je pomembno, da v poročilu ni nobenega govora o korupciji, kot je napovedovala opozicija, temveč gre za sistemsko analizo, v kateri igra MGRT manjšo vlogo,” je zapisal Zdravko Počivalšek in dodal, da soglaša s prvo ugotovitvijo o tem, da Slovenija sistemsko ni bila pripravljena na izziv. Sprejema tudi oceno, da na papirju niso bile povsem jasne pristojnosti nekaterih institucij. “Da, sistem je bil neučinkovit. Zato pa smo takoj pristopili s kriznim upravljanjem, da to nadoknadimo,” je pojasnil.

Zapisal je še, da zato lahko ocenimo učinkovitost delovanja le v konkretnem kontekstu, ko smo se bali italijanskega scenarija in je divjala vojna za opremo. In v to vojno smo vstopili z neučinkovitim izhodiščnim sistemom. “Ampak na koncu nam je uspelo in opremo smo dobili,” je poudaril. Temeljna kritika MGRT je, da vlada ni dovolj jasno določila naših nalog. Mi smo nalogo dobro razumeli: pomagati drugim organom, da nabavijo opremo, ki jo je zahteval naš zdravstveni sistem. To je bila naša naloga in skupaj z drugimi institucijami smo jo tudi uresničili. Poudaril je, da ga veseli jasen zapis v poročilu, da so za nabavo ventilatorjev najprej dobili mnenje strokovnjakov. To je zelo pomembno. “Nismo mi odločali katere in koliko naj jih nabavimo. To je storilo zdravstvo. Naša vloga je bila samo pospešiti proces nabave in to smo naredili.

Nejasne pristojnosti institucij
V revizijskem poročilu je med drugim zapisano, da so se urgentne nabave nujno potrebne zaščitne in medicinske opreme izvajale v okviru oblikovanja blagovnih rezerv oziroma nadomeščanja že uporabljene opreme v blagovnih rezervah, vendar se je izkazalo, da postopki, določeni v Zakonu o blagovnih rezervah in drugih obstoječih predpisih oziroma strateških ali izvedbenih dokumentih, niso bili določeni tako, da bi bili uporabni za učinkovito ocenjevanje potreb po opremi, ki naj se v izrednih okoliščinah nabavi in nemudoma razdeli relevantnim uporabnikom. Obstoječe podlage tako niso omogočale učinkovitega ravnanja revidirancev pri izvajanju ocenjevanja potreb, saj ni bilo vnaprej jasno, kdo je pristojen za določitev vrste (tipa) in kakovosti opreme, ki jo je treba dodatno nabaviti za določene uporabnike, kdo in kako naj zbira podatke o zalogah opreme ter kdo in kako naj ocenjuje količinske potrebe po določenih vrstah opreme. Prav tako ni bilo vnaprej povsem jasno, kdo določi metodologijo za določanje potrebnih količin opreme, ki jih je treba dodatno nabaviti. Ne glede na navedeno slabost sistemske ureditve so se nekateri revidiranci aktivirali, vendar je bilo ocenjevanje potreb po opremi večinoma neorganizirano, nesistematično in neenotno. Poleg tega so pri ocenjevanju potreb sodelovali tudi subjekti, ki za to niso imeli ustreznih podlag.

Na poročilo Računskega sodišča se je odzval tudi predsednik vlade Janez Janša: “Ko v izrednih kaotičnih razmerah poskrbiš za nabavo in rešiš na stotine življenj – nisi učinkovit. Učinkovit je Marjan Šarec, ki je dal maske na Kitajsko in pustil prazna skladišča. Pa Tomaž Vesel je tudi “učinkovit”, saj je nepridobitno pokasiral en milijonov evrov.

Odziv ministra Počivalška na poročilo Računskega sodišča o reviziji nabave medicinske opreme objavljamo v celoti:
Najprej naj povem, da me veseli, da je poročilo Računskega sodišča končno objavljeno, in da lahko sedaj presekamo vse špekulacije v zvezi s tem. To poročilo je bilo namreč zadnje mesece izjemno spolitizirano. Ker je bil dokument zaupen, so lahko v političnem zakulisju nekateri manipulirali, češ da bo poročilo zame in za stranko pogubno. No, tisti, ki so pričakovali, da bo poročilo potrdilo natolcevanja o korupciji, so zagotovo razočarani. V poročilu namreč ni govora o korupciji, ampak samo o analizi učinkovitosti sistema. In naj najprej poudarim, da se strinjam z osnovno ugotovitvijo, da je bil sistem neučinkovit, in da Slovenija ni bila pripravljena na tak izziv. Na to smo konec koncev tudi sami opozarjali. Ne strinjam pa se z oceno, da smo kot vlada delovali neučinkovito. Ravno nasprotno. Prav zaradi neučinkovitega sistema smo v tistih norih časih prvega vala k nabavi pristopili s kriznim upravljanjem. Vlada je tako s svojim delom nadoknadila to izhodiščno neučinkovitost sistema. In poskrbeli smo za to, da smo v tistem boju vseh držav za medicinsko opremo na koncu nabavili za naš zdravstveni sistem, kar je potreboval.

Torej nam je uspelo nabaviti opremo navkljub neučinkovitosti sistema. Zato sprejmem ugotovitev, da je bil sistem neučinkovit, zavračam pa oceno, da je bilo naše krizno delovanje v takem sistemu neučinkovito. To je zelo pomembno ločiti: neučinkovitost sistema in učinkovitost delovanja v takih pogojih. Računsko sodišče sicer analizira na eni strani ocenjevanje potreb po opremi s strani zdravstvenega sistema in na drugi strani same postopke nabave. Sam seveda ne morem komentirati, kako je zdravstveni sistem v tistih kaotičnih časih odločal o tem, kaj potrebuje. Je pa pomembno poudariti, da nisem sam odločil, kaj in koliko bomo kupili. Računsko sodišče prav tako v poročilu ugotavlja, da smo samo dobili podatek, kaj in koliko zdravstveni sistem potrebuje, nato pa smo pomagali pri pridobivanju informacij o potencialnih dobaviteljih in poskrbeli za dejansko dobavo. Zato je pomemben stavek v poročilu, da je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo najprej pridobilo mnenja strokovnjakov o ventilatorjih in šele potem posredovalo Blagovnim rezervam ponudbe za izvedbo postopka nabave. To pa smo jim posredovali, ker nas je Vlada RS zadolžila za pomoč zavodu, kar ugotavlja tudi računsko sodišče. Ravno o tej temi je bilo veliko špekulacij. Zdravstveni sistem nam je postavil nabavo ventilatorjev kot največjo prioriteto. Strokovnjaki so dali svojo oceno in kupili smo tisto, kar se je takrat dalo dobiti na trgu. In žal ni bilo mogoče dobiti tistih ventilatorjev, ki so jih nekateri zdravniki najbolj želeli. Ker jih enostavno ni bilo na voljo. Mogoče je bilo dobiti samo tiste, ki smo jih na koncu tudi dobavili. Res je, da so bili na dnu lestvice sprejemljivih, a bili so edini na voljo. In bili so sprejemljivi. In sedaj se tudi uporabljajo.

Torej, najprej je zdravstveni sistem naročil, kaj in koliko naj kupimo, potem je Zavod RS za blagovne rezerve izvedel postopek. To je zelo pomembno! Pri drugem vprašanju o samih postopkih nabave pa so nekateri očitki Računskega sodišča preprosto vprašljivi. Računsko sodišče namreč očita, da je bilo zaradi zmedenega sistema kršeno načelo transparentnosti in enakopravne obravnave vseh ponudnikov. Na podlagi sklepa Vlade RS pa je nabava iz razlogov skrajne nujnosti potekala po postopku s pogajanji brez predhodne objave, kot je to določeno v 46. členu Zakona o javnih naročilih. Pri tem postopku lahko naročnik celo sam izbere, koga bo sploh povabil k oddaji ponudbe. Pa smo se kljub temu seveda potrudili, da smo pridobili čim več ponudb. Torej smo naredili vse, kar smo v tistih tednih lahko, da bi imeli čim širšo izbiro in s tem zagotovljeno dobavo opreme. Računsko sodišče tudi ugotavlja, da vloga Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pri izvedbi nabav ni bila jasna, ker vlada naših nalog ni natančno določila. Res je, na vladi v tistih prvih tednih nismo pikolovsko in birokratsko določili vseh podrobnosti. Preprosto zato, ker smo bili v izrednih razmerah. Ampak naša skupna naloga je bila povsem jasna: nabaviti opremo za zdravstveni sistem. In to nalogo smo tudi uspešno izvedli. Naša vloga je bila povezati in pomagati vsem drugim institucijam, ki so bile vsebinsko odgovorne za svoja področja. Nekatere institucije so strokovno ocenile, kaj in koliko nabaviti, druge institucije so bile zadolžene za postopek nabave. Naša naloga pa je bila pomagati vsem deležnikom ravno zato, ker je bil sistem sam po sebi neučinkovit.

Zato zavračam očitek, da bi vlada morala v tistih časih bolj natančno določiti naloge in pristojnosti. Za to enostavno ni bilo časa. Vem, da je težko razumeti, v kakšnem kontekstu je takrat vse skupaj potekalo. Je pa to ključno za presojo našega delovanja. In zavračam tudi očitek, da je bila Vlada RS neučinkovita, ker je s svojimi sklepi najprej za nabavo zadolžila Ministrstvo za zdravje, čez nekaj dni pa Zavod RS za blagovne rezerve. Da, prilagajali smo se situaciji in zato smo nekatere rešitve spreminjali iz tedna v teden. Ker se je situacija spreminjala, in ker smo iz dneva v dan ugotavljali neučinkovitost samega sistema in zato iskali konkretne rešitve. Bistveno pa je, da smo na koncu te rešitve tudi našli in uspešno nabavili opremo. Verjamem, da bo v prihodnjih dneh še veliko interpretacij poročila. Prosim vas, da si vzamete čas in ga v sami preberete. Zagotovo bo kdo poskusil iz konteksta vleči posamezne stavke, a bistveno je naslednje: poročilo v ničemer ne pritrjuje natolcevanjem opozicije in nekaterih medijev o korupciji. Najbolje, da ga sami preberete in presodite o tem, kdo ima prav.

 

Računsko sodišče je ocenilo, da je Ministrstvo za zdravje v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) učinkovito, sproti in celovito spremljalo razvoj širjenja nalezljive bolezni covid-19, vendar pa se na pridobljene informacije in opozorila ni dovolj učinkovito odzivalo, saj ni nemudoma pristopilo k ugotavljanju zalog in k sistematičnemu ocenjevanju potreb po urgentnih nabavah zaščitne in medicinske opreme.

Glede Zavoda so ocenili, da je v obdobju od 14. 3. 2020 do 1. 6. 2020 sklenil 64 pogodb za dobavo zaščitne in medicinske opreme (od tega 6 pogodb za dobavo 533 ventilatorjev), pri čemer več pogodb ni bilo realiziranih oziroma so bile realizirane le delno. Računsko sodišče je ocenilo, da izvajanje postopkov javnega naročanja v tem obdobju ni bilo učinkovito, saj so bila opuščena poglavitna ravnanja v postopkih javnega naročanja, s čimer se je izvajanje javnih naročil odmaknilo zlasti od načel transparentnega vodenja postopkov in enake obravnave ponudnikov, in sicer:

Zavod je s tem, ko ni pripravil in objavil natančne in celovite informacije o bistvenih elementih ponudbe, prispeval k temu, da so potencialni ponudniki posredovali nepopolne ponudbe (e-sporočila), to pa je vodilo v pozivanje ponudnikov k številnim dopolnitvam ponudb, kar je terjalo dodaten čas ter povzročalo nesledljivost in s tem nepreglednost končnih ponudb, celovitejša informacija o pogojih za obravnavo ponudbe, ki jo je oblikovala MDS in ne Zavod kot naročnik in gospodar postopka javnega naročila, je bila objavljena šele 16 dni po tem, ko je Vlada določila Zavod za naročnika opreme; o popolnosti in ustreznosti ponudb so po sprejemu Sklepa Vlade z dne 24. 3. 2020 o ustanovitvi MDS odločali uslužbenci URSZR, pri tem pa Zavod kot gospodar postopka javnega naročanja ni imel neposrednega vpliva na ta del postopkov; Zavod, MDS in URSZR niso zagotovili sledljivosti celotnega postopka obravnave ponudb in tudi niso zagotovili, da bi bile obravnavane vse prispele ponudbe; ne Vlada, ne Zavod, ne kdo drug ni vsaj občasno preverjal izpolnjevanja pogojev za izvajanje javnega naročanja po postopku iz točke č prvega odstavka 46. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-3), zaradi česar so bile vse nabave do tega datuma izvedene po najmanj transparentnem postopku, ki ga predvideva ZJN-3 le za izjemne primere skrajne nujnosti.

Zavod  bo moral računskemu sodišču izkazati, da je zagotovil evidentiranje zalog blaga v državnih blagovnih rezervah na način, da bodo v vsakem trenutku (tako v fazah oblikovanja rezerv in v fazah sproščanja blaga iz blagovnih rezerv) razvidne količine in vrste blaga (opreme), ki so na zalogi, ter da bo stanje zalog sledilo vrstam in količinam blaga, načrtovanim v petletnem programu blagovnih rezerv. Računsko sodišče je Vladi, MZ, MGRT in Zavodu podalo tudi vrsto priporočil za izboljšanje podlag, na katerih naj bo v primeru izrednih okoliščin vzpostavljen učinkovit sistem ugotavljanja zalog blaga (opreme), ocenjevanja potreb po blagu (opremi) ter postopek sprožitve in izvajanja nabav blaga (opreme), ki ga je treba nemudoma razdeliti uporabnikom.

Sara Bertoncelj