fbpx

Ministrica za kulturo Asta Vrečko se sonči na straneh Odlazkovih tabloidov, medtem ko ta krši medijsko zakonodajo

Asta Vrečko se te dni sonči na straneh Odlazkovega tabloida Jana. Foto: (zajem zaslona, Twitter)

Te dni je Odlazkov tabloid Jana opravil družinski PR intervju z ministrico za kulturo. Asta Vrečko, ministrica, ki bi morala bdeti nad zlorabo medijske zakonodaje, se torej promovira na straneh medijskega konglomerata, ki to zakonodajo izigrava.

Slednji ima, neposredno ali posredno, v lasti več kot 60 različnih medijev. Konglomerat obsega televizijo, večji del radijskih postaj in številne časopise ter revije. Takšna koncentracija v Sloveniji ni zakonita. Posredovati bi moral urad za varstvo konkurence in inšpektorat za kulturo in medije, ki deluje v okviru kulturnega ministrstva. Ministrstvo za kulturo mora pred vsakim združevanjem medijskih gospodarskih družb dati soglasje. Da, prav ste prebrali. Regulator poslovno sodeluje s subjektom regulacije. Samo v Sloveniji.

Ministrica je v tabloidu namenjenemu ženski populaciji spregovorila o svojih družini, podpori, ki jo ima v svojem soprogu, hčerki, očetu, ki ga je mlada izgubila. Povsem običajen PR intervju, ki pa ne bi bil nič posebnega, če ne bi bil del zloglasne Odlazkove medijske hobotnice. 

“Hvala za povabilo in zanimiva vprašanja!”
V reviji Jana intervju o pogledih na politiko, družbo, kulturo in tudi malo bolj osebno. Hvala za vabilo in zanimiva vprašanja!” Tako je ministrica zapisala na socialnih medijih, pri čemer pa se očitno niti ne zaveda perverznosti, v katero se je zapletla. Kako bi si sicer razlagali dejstvo, da intervju celo promovira na socialnih medijih, kakor da gre za nekaj povsem običajnega?

Da, prav ste prebrali. Ministrica javno promovira najbolj eklatantnega kršitelja medijske zakonodaje,  kar je nekaj podobnega, kakor da bi se minister za pravosodje ali notranje zadeve za socialne medije fotografiral v avtomobilu, ki pripada vodji narko kartela. 

Evropski parlament, halo?


Da gre resnično za bizarno in koruptivno sodelovanje, je na socialnih medijih razkril nekdanji uslužbenec Ministrstva za kulturo Mitja Iršič, ki je v spletni objavi zapisal: “Slovenska ministrica za kulturo se promovira v publikaciji, ki je v lasti medijskega mogula, katerega številne publikacije bi moralo, v okviru nadzora nad koncentracijo lastništva medijev, nadzirati prav njeno ministrstvo.” Komentar je naslovil na Evropski parlament, evropsko poslanko Sophie” in ‘t Veld, komisarko Vero Jourovo in Dunjo Mijatović, komisarko za človekove pravice Sveta Evrope. Vse tri politike slovenska javnost dobro pozna.

Kako je kaj takega sploh mogoče?
Jana, Lady, Obrazi, Salomonov oglasnik, Ekipa, Svet24, Štajerski tednik, Dolenjski list, Reporter … vse te revije in časopisi so na takšen ali drugačen način povezani z Martinom Odlazkom. Revije imajo tudi pripadajoče spletne strani. Kaj pa radii? RGL, Aktual, Salomon, Radio Celje, Krka, Ptuj in Kum, vsi ti so povezani z Odlazkom vključno s televizijo Veseljak.

Mimogrede, o koncentraciji Odlazkovih medijev je na portalu Pod črto v preteklosti veliko pisal Lenart j. Kučić, ki je po naših podatkih danes zaposlen v kabinetu ministrice. Predvidevamo, da o Odlazkovih mahinacijah ne bo več veliko pisal. 

Svet24 izžareva simptomatiko Odlazkove politične shizofrenije oziroma popolne obsedenosti z likom in delom premierja Janše, stranko SDS, aktualnimi ministri in državnimi sekretarji. (Foto: posnetek zaslona)

Vsi ti mediji imajo velik vpliv na oblikovanje javnega mnenja, zaradi poslovnih interesov pa so naklonjeni predvsem levim političnim strankam. V času vlade Janeza Janše so o predsedniku vlade in stranki SDS poročali naravnost sovražno, vedoč, da se bo javno financiranje zasebnih medijev prej ali slej uredilo. Ureditev tega področja bi pomenilo dvoje, medijski tajkun Odlazek bi prav lahko izgubil večji del svojega propagandnega imperija, slovenska levica pa bi izgubila pomembno orodje, s katerim oblikuje javno mnenje.

Tako je tudi treba razumeti intervju Aste Vrečko v reviji Jana. Kot eksces samopašne politične elite, ki se zaveda perverznosti situacije, a je ne želi spremeniti. Od opisane anomalije imajo namreč finančno in politično korist.

Roka roko umije, bi lahko rekli.

Andrej Žitnik