Za sanacijo kraških jam, polnih trupel, ni dovolj denarja?

Datum:

Sanacija treh kraških jam je ocenjena na do 3 in pol milijone. V Socerbski jami za Vrhom pod kupom odpadkov v breznu ležijo posmrtni ostanki okoli 1000 po vojni umorjenih žrtev. Kosti pobitih so našli tudi v Jami sv. Socerba, neurejena pa je tudi jama Golobivnica ter opuščen rov rudnika Rodik. Navkljub odloku iz leta 2009, ki naj bi vse našteto uredil, ministrstvo za okolje in prostor trdi, da v šestih letih ni bilo dovolj denarja za sanacijo.

Inšpektorat RS za okolje in prostor je na podlagi določil 25. člena Zakona o varstvu okolja in v skladu s sklepi Vlade št. 13101-1/2009 z dne 30.07.2009, z dopisom št.: 0611-35/2009 z dne 05.10.2009 ministrstvu za okolje in prostor podal predlog za pripravo programa ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja za kraški jami Golobivnica in Socerbska jama za Vrhom ter opuščeni rov rudnika črnega premoga Rodik, ki do danes ni bil realiziran.

Pristojne na ministrstvu za okolje in prostor smo vprašali, zakaj ni prišlo do realizacije sklepa in kdo so odgovorni za očiščenje brezna ter za izkop, identifikacijo in pokop umorjenih?

Sanacija treh kraških jam ocenjena na 3 in pol milijone
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) odgovarja, da je v letu 2009 pripravilo predlog Odloka o programih ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v opuščenem rovu rudnika črnega premoga Rodik, kraški jami Golobivnica pri Preložah in kraški jami Socerbska jama za vrhom (Odlok). Ocenjena so bila tudi finančna sredstva za izvedbo Odloka, in sicer v vrednosti 3,15 do 3,5 milijonov evrov. Zaradi pomanjkanja sredstev v državnem proračunu pa program ni bil realiziran. Na MOP, v sklopu spremembe Zakona o varstvu okolja (ZVO-2), pripravljajo sistemske rešitve za sanacijo t.i. starih bremen.

“Glede na to, da brezno leži na ravnem in je dostopno s težkimi stroji, bi po mnenju nekdanjega državnega sekretarja Marka Štrovsa, lahko in brez večjih težav ter stroškov iz brezna odstranili industrijske in druge odpadke, nato pa iz jame dvignili tudi posmrtne ostanke pobitih ter jih dostojno pokopali”, je zapisal Bogdan Vidmar za Časnik. 

Marko Štrovs je v času od marca 2008 do januarja 2011, ko je bilo odkrito množično morišče žrtev komunizma v Hudi jami in več drugih množičnih morišč, vodil Službo za vojna grobišča. Po odkritju največjega morišča v nekdanjem tankovskem jarku pri Mostecu je bil odstavljen, Služba za vojna grobišča pa razpuščena. Pri različnih založbah je objavil več knjig o sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja in delovnih razmerjih. Pri založbi Nova obzorja je leta 2014 izdal knjigo o množičnih komunističnih pobojih 1941-1946, z naslovom “Neme priče”.

Je sanacijski program res tako drag? In če je, zakaj se ne lotijo najprej sanacije ene jame, potem druge in tako naprej? Tako pa se od leta 2009 ni premaknilo nič.

Za vodenje aktivnosti odgovorna Komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč
Na vprašanje, kdo so odgovorni za očiščenje brezna ter za izkop, identifikacijo in pokop umorjenih, pa na MOP odgovarjajo: Z Zakonom o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev je za vodenje aktivnosti pri postopku odkrivanja prikritih vojnih grobišč pristojna Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč.” To sicer drži, vendar pa ta ista komisija najbrž ni odgovorna za finančno realizacijo omenjenega odloka?

Med delovne naloge komisije namreč sodi (zgolj) spremljanje evidentiranja večjih grobišč ter števila in območja večjih pobojev in revolucionarnih žrtev med II. svetovno vojno in po njej na območju Republike Slovenije, priprava konkretnega programa aktivnosti z ustrezno zavarovanje in vzdrževanje teh grobišč, dajanje mnenj o vprašanjih, ki se nanašajo na obstoječa in na novo odkrita grobišča ter grobove množičnih pobojev, sodelovanje v postopku za pridobitev idejne rešitve za označitev – zaznamovanje vseh drugih tovrstnih grobišč v Sloveniji, tekoče spremljanje ureditve Spominskega parka Teharje, (gradnja) v Kočevskem Rogu pod Krenom, skupni spomeniki, posredovanje predlogov in pobud Vladi Republike Slovenije v zvezi z ureditvijo in obeležitvijo grobišč.

Komisijo Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč sestavljajo predstavljajo predsednik Jože Dežman (Muzej novejše zgodovine) in člani:

    •  dr. Vida Deželak Barič, Inštitut za novejšo zgodovino,
    •  dr. Mitja Ferenc, Filozofska fakulteta,
    •  Pavel Jamnik, Ministrstvo za notranje zadeve,
    •  Boštjan Kolarič, Študijski center za narodno spravo,
    •  dr. Andrej Mihevc, Inštitut za raziskovanje Krasa,
    •  Jože Možina, RTV Slovenija,
    •  dr. Milan Sagadin, Zavod za varstvo kulturne dediščine,
    •  dr. Anton Velušček, Inštitut za arheologijo ZRC SAZU.

Na Komisijo vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki deluje pod okriljem ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti smo poslali še vprašanje: Ali je za (finančno) realizacijo odloka odgovorna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč? Katere so bile prednostne naloge ministrstva za delo od leta 2009 do 2016 in koliko sredstev iz državnega proračuna je bilo v tem obdobju namenjenih za delovanje, aktivnosti in projekte sektorja za enake možnosti?

Vesna Vilčnik

 

Sorodno

Zadnji prispevki

“Polanci” protestirali: Vlada je denar prerazporedila drugam!

Slovenija je ena izmed držav z najvišjim deležem prometnih...

V mariborskem zaporu izbruh epidemije garij

Razmere v prezasedenem mariborskem zaporu so se v zadnjem...

Energetsko učinkovit vrtec in obsežni razvojni načrti v občini Kidričevo

V Lovrencu na Dravskem polju gradijo nov vrtec, ki...

Najslabši rasni zakoni v Južnoafriški republiki so se začeli pod Mandelo

"Drži, težave so se začele že pod Mandelo. Najslabši...