fbpx

Muzeja slovenske osamosvojitve ni več. Granda: “Kaj takega mogoče poznamo le v obdobju krvave revolucije”

Muzej novejše zgodovine Slovenije. (Foto: STA)

Po seji vlade so sporočili, da so s sklepom združili Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije ter ustanovili nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Vlada Roberta Goloba je tako uresničila napoved kulturne ministrice Aste Vrečko, da samostojnega Muzeja slovenske osamosvojitve več ne bo. Spomnimo, nekdanji predsednik Borut Pahor je opozarjal na pomen samostojnega muzeja osamosvojitve, aktualna predsednica pa se za njegovo ohranitev ni zavzela.

Gre za očitno težnjo, da se osamosvojitev relativizira, v šolah se jo ignorira, mladina v Sloveniji ne izve niti, da smo imeli vojno za Slovenijo, kar je neznosno in nesprejemljivo,” je že ob napovedi ukinitve samostojnega Muzeja slovenske osamosvojitve dejal predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Lojze Peterle, s to potezo pa se ni strinjal niti takratni predsednik Borut Pahor. Danes je kljub vsemu vlada Roberta Goloba s sklepom združila Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije ter ustanovila nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Poslanci NSi bodo odločitev o morebitni interpelaciji ministrice Aste Vrečko sprejeli predvidoma na seji poslanske skupine prihodnji teden, poroča portal 24ur.

Med glavnimi razlogi za združitev dveh zavodov naj bi bila optimizacija strokovnega dela na področju varovanja in ohranjanja kulturne dediščine, hkrati pa naj bi združitev muzejev prinašala tudi bolj transparentno in strateško začrtano strokovno delo na področju ohranjanja dediščine. “Obenem se bodo zmanjšali stroški poslovanja, izboljšala se bo organizacija dela, prekinilo se bo tudi podvajanje oziroma prekrivanje zbiralnih politik, ki vplivajo na nastanek relevantnih zbirk muzejev,” so se na vladi izgovorili tudi na finančni vidik ter zapisali še:  “V novem javnem zavodu se bo okrepilo strokovno raziskovanje, vrednotenje in predstavljanje sodobne zgodovine, ki pretežno sovpada z začetkom procesa osamosvojitve Slovenije. Združitev obeh muzejev tudi zagotavlja transparentno in kvalitetnejše strokovno delo v korist ohranjanja ter valorizacije nacionalne dediščine, njene izobraževalne vloge in ohranjanja kolektivnega zgodovinskega spomina.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko in Aleš Musar (Foto: STA)

Pahor je opozarjal na pomen samostojnega muzeja osamosvojitve, Pirc Musarjeva se za njegovo ohranitev ni zavzela
Napoved združitve obeh muzejev v nov javni zavod je sicer naletela pri delu javnosti in politike na negativen odziv. Med drugim je ukinitvi samostojnega Muzeja slovenske osamosvojitve nasprotovalo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, poroča STA. Vodstvo Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa je decembra v izjavi pozvalo ministrstvo za kulturo, vlado in predsednico republike Natašo Pirc Musar, k premisleku o popolni opustitvi Muzeja slovenske osamosvojitve. Zadušitev Muzeja slovenske osamosvojitve so namreč razumeli kot poskus zadušitve in izničenja vrednot slovenske osamosvojitve. Iz urada predsednice so našemu mediju takrat odgovorili, da je Pirc Musarjeva je že v času kampanje podala stališče tudi do vprašanja muzeja slovenske osamosvojitve. “Slovenska novejša zgodovina si zasluži primeren pomnik. Pomembno je, da imamo prostor, kjer bi se predvsem mlajše generacije lahko celovito seznanile z dogodki pred 32 in več leti. Pomembno pa je tudi, da nas te teme ne razdvajajo več. O tem, ali naj bo slovenska osamosvojitev predstavljena v samostojnem muzeju ali ne, pa bi morala odločiti zgodovinska stroka,” so sporočili.

Dr. Stane Granda (Foto: Demokracija)

“Da država ukinja kulturne inštitucije oziroma celo inštitucijo, ki je bila posvečena državi, v kateri živimo – kaj takega mogoče poznamo samo v obdobju krvave in krute ideološke revolucije,” je ogorčeno komentiral zgodovinar dr. Stane Granda in dodal, da gre za norčevanje iz slovenske zgodovine. To kar si je ta oblast privoščila, je unikum kulturne zgodovine, poteza pa zgolj potrjuje tistim, ki trdijo, da je osamosvojitev izpeljal Janez Janša oziroma da pri tem ni šlo za intimno izbiro slovenske politike nasploh. Glede izjave predsednice Pirc Musar, da bo o samostojnem muzeju morala odločiti stroka, pa je Granda poudaril, da je večina stroke podprla samostojni muzej – kar se je tudi izkazalo na simpoziju Jožeta Pučnika, kjer je zelo veliko ljudi s podpisom potrdilo podporo temu muzeju. Razen pač tistih, ki so ideološko povezani s to vlado ali pa s krogom okoli Milana Kučana. “Je pa grozljivo tudi to, da se s tem zmanjšuje možnost zaposlitve zgodovinarjem, ki že tako niso najbolj optimalne,” je še dejal Granda.

“Ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve je del obračunavanja z Janševo vlado. Posredno mu s tem dajejo ravno tisto priznanje, proti kateremu se že 30 let najbolj borijo: da ima on in njegov krog največje zasluge zanjo. Kučan, ki stoji za vsem tem, zato je inštaliral “solkansko vlado”, katere simbol je napis “Naš Tito” na Sabotinu, za take umazane posle je v vladnem kabinetu zadolžena posebna zgodovinarka, negovanka Ota Lutra, direktorja ZRC SAZU in velikega podpornika petkovih in drugih demonstracij proti Janševi vladi, ki pa uživa tudi močno podporo in zaščito dela SAZU slavi. Do kdaj? Kulturni zločin, kot si ga je privoščila sedanja vlada, spominja na fašistično dejanje po I. svetovni vojni. Gre za obračunavanje z koreninami slovenske osamosvojitve. Kučanova varda je dobila bitko, ne pa vojne. Ob strani ji stojita predsednica države in predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo, ki ni nikoli razumel in vedel, zakaj smo se Slovenci osamosvojili. Uživa v vlogi pionirčka na nekdanjih jugoproslavah. Prepričan je, da je slovensko osamosvojitev izvedla 1968. leta ustanovljena Titova TO. Ni mu pomoči. Pri tem uživa podporo tistega dela zgodovinarjev, ki so prepričani, da je Knjiga o Kučanu največje znanstveno delo po Kardeljevi knjigi Razvoj slovenskega narodnega vprašanja. Njihovo poznavanje slovenske zgodovine je primerljivo z vlogo otroškega tricikla v športu, kjer zmaguje Formula 1. Država, ki vse bolj spominja na fikcijo demokracije in obračunava z lastnimi državljani kjer koli more, trenutno je poglavitno sredstvo energija, poleti bo prehrana, je posledica nedokončane tranzicije. Samo vprašanje čas je, do kdaj bo lahko s tem živela. Vojna s prihodnostjo se ni še nikoli obnesla, Sloveniji pa prihodnosti ni mogoče ne zanikati, ne vzeti. “Ima Boga!” je ob zmagi slovenske reprezentance rekel nekoč znani slovenski nogometni trener,” je zapisal dr. Stane Granda.

Sara Bertoncelj