Pred natanko tridesetimi leti, 4. decembra 1989, se je zgodila pomembna politična prelomnica, saj se je pravno formalno ustanovila Demokratična opozicija Slovenije (DEMOS), ki je s svojim prizadevanjem in trdim delom popeljala Slovenijo v samostojnost.
“Mi moramo ustvariti ne le samostojno, suvereno državo, ampak tudi demokratično državo s kulturnim vrednostnim sistemom, ki bo urejal vsa področja človeškega življenja in ki bi omogočil napredovanje, da bi se približali tej poti, ki so jo šli narodi Zahodne Evrope. Slovenci si to zaslužimo in to tudi zmoremo,” je ob 10. obletnici Demosa o ciljih takratne Demokratične opozicije Slovenije povedal oče slovenske državnosti dr. Jože Pučnik.
Do ustnega dogovora o predvolilnem sodelovanju zveze demokratičnih strank je prišlo na domačiji predsednika Slovenske kmečke zveze (SKZ) Ivana Omana v Zmincu pri Škofji Loki, dne 27. novembra 1989. Tam so se zbrali predstavniki Slovenske demokratične zveze, Socialdemokratske zveze Slovenije (zdajšnja SDS) in Slovenskih krščanski demokratov ter se ustno dogovorili o sodelovanju. Do uradnega podpisa predstavnikov vseh treh strank pa je prišlo 4. decembra 1989 in ta dan obeležujemo kot rojstvo DEMOS-a.
Skupni cilj novo nastalih strank je bila sprememba političnega sistema, in sicer prehod iz totalitarnega sistema v demokracijo in samostojna ter suverena Slovenija. Vodja DEMOS-a je postal dr. Pučnik in koalicijo mešanih strank popeljal do zmage na prvih večstrankarskih volitev, ki so se v Sloveniji zgodile aprila 1990. “Takrat so mnogi izrecno in dejansko aktivno nasprotovali prizadevanjem Demosa za samostojno Slovenijo. Tega danes ne marajo več omenjati, na to bi radi pozabili, toda tega se pozabiti ne da,” se je ob 10. obletnici Demosa tistih časov spominjal motor demokratičnih sprememb v Sloveniji dr. Jože Pučnik.
Brez DEMOS-a se proces osamosvajanja ne bi zgodil
Danes je povsem jasno, da se brez DEMOS-a proces osamosvajanja Slovenije ne bi zgodil. Ostaja in še vedno traja pa bitka za uveljavljanje demokratičnih vrednot, saj se nasledstvo nekdanje totalitarne strukture v obliki levih vlad krepi. Tudi dejstvo, da se na pomembne in vodilne položaje postavlja ljudi, ki jim samostojna Slovenija ni bila blizu, ne prispeva k odmiku od vrednot nekdanjega sistema. Žal se v Sloveniji še danes ne upoštevajo sodbe Ustavnega sodišča, kršijo se človekove pravice, omejuje se svoboda govora ter pisane besede in čislajo se totalitarni simboli preteklosti, ki so odgovorni za tisoče mrtvih. Prav tako se v javnosti in zgodovinopisju potvarja zgodovinske dogodke, blati se osamosvojitelje slovenske države in skušam se jim zmanjšati vlogo pri prelomnih dogodkih ob koncu 80-ih in 90-ih let prejšnjega stoletja.
Kot je že dejal predsednik SDS Janez Janša: “Osamosvojili smo se, osvoboditi pa se bo še treba,” kajti kljub 28 letni samostojnosti nam manjka demokratične tradicije, demokratične kulture in nasploh politične strpnosti. Zato je pomembno, da nadaljujemo ideje in smer DEMOSA in nadaljujemo boj proti razkrajanju totalitarnih vzorcev ter boj za vzpostavitev polnokrvne demokracije.
Hana Murn