fbpx

Na “paradi ponosa” napovedanih več ministrov vlade in homofobni župan; proti zlorabam nekaterih institucij so se že uprli

Ministrica za digitalizacijo Emilija Stojmenova Duh.

Danes se bo zaključil festival Parada ponosa 2022 z geslom Čas je za mavrični glas. Zaznamovan je tudi z mobilizacijo “mavričnih volivk in volivcev” in oblikovanjem političnih zahtev ter potreb LGBTIQ+ skupnosti v odnosu do novoizvoljene vlade, poroča STA. Da smo z novo vlado stopili v neko drugo vzdušje, priča tudi to, da so nekatera ministrstva izobesila mavrično zastavo – pa čeprav ta nima kaj dosti s kulturo, še manj pa z digitalizacijo. Vendar pa se strankam koalicije tovrstno izkazovanje podpore zdi potrebno in primerno – spomnimo, pred časom tudi Tanja Fajon na vrh Triglava ni prinesla slovenske zastave, pač pa se je odločila za mavrično.

V znak podpore skupnosti LGBTIQ+ so na Ministrstvu za kulturo v mesecu juniju izobesili mavrično zastavo, ministrica dr. Asta Vrečko pa se bo danes tudi udeležila parade ponosa v Ljubljani. “Junija poteka Parada ponosa. Diskriminacija na podlagi spolne usmerjenosti, identitete in izraza je v naši družbi še vedno prisotna. Izkažemo zavedanje, da vsi skupaj sestavljamo družbo in da nihče ne bi smel biti postavljen v neenak položaj ali prisiljen v skrivanje svoje identitete,” so zapisali tudi v Službi vlade RS za digitalno preobrazbo. Ministrica Emilija Stojmenova Duh je v svoji pisarni izobesila mavrično zastavo. “Smo v mesecu ponosa, namenjenem spodbujanju sprejemanja in enakosti, praznovanju dela in življenja LGBTI ljudi, izobraževanju o zgodovini gibanja in ozaveščanju o težavah, s katerimi se skupnost sooča,” je ob tem še sporočila.

“Naše zaveze so oblikovane in naš boj se nadaljuje tudi po volitvah,” so zapisali v društvu Parada ponosa. Zato je letošnja Parada ponosa navdahnjena z močjo civilne družbe, vidnimi spremembami politike, aktivno solidarnostjo ter z motivacijo naše skupnosti, da soustvarja boljšo prihodnost, so dodali. Društvo Parada ponosa je med svojo kampanjo za mobilizacijo “mavričnih volivk in volivcev” raziskovalo, kako volitve doživlja LGBTQ+ skupnost, kaj potrebuje od nove vlade, kdo so njihovi zavezniki in zaveznice, kako biti skupen boj in kako se stranke opredeljujejo do LGBTIQ+ vprašanj. “Vsakič znova smo spoznali, da so ključni povezovanje in številčna mobilizacija ter jasna zahteva po konkretnih odgovorih,” so zapisali. Na katera konkretna vprašanja bi bilo treba odgovoriti, sicer niso zapisali – težko bi namreč rekli, da tej skupnosti kaj konkretno manjka, razen očitno še malo več pozornosti.

Image

LGBT zastava pred ministrstvom za kulturo, ki ga vodi Asta Vrečko – Levica. Ministrica se bo danes udeležila tudi parade.

Paradni dan se bo popoldan nadaljeval s protestnim shodom po ulicah Ljubljane, od Metelkove do Kongresnega trga, kjer bodo govorci ljubljanski župan Zoran Janković – sicer velik nasprotnik LGBT skupnosti, predstavnice Društva Parada ponosa Katja Štefanec, predstavnik Beograd Pride Filip Vulović, predstavnik Lambda Warsaw Krzysztof Kliszczynski in državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Simon Maljevac. Kot že rečeno, je v znak podpore skupnosti LGBTIQ+ pred ministrstvom za kulturo v mesecu juniju izobešena mavrična zastava, parade ponosa pa se bodo med drugim udeležila tudi minister za delo Luka Mesec in pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan.

 

Upor proti zlorabam v izobraževalnih ustanovah
Mavrično zastavo so izobesili tudi na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani, s katero po njihovih navedbah izražajo podporo svojim LGBTIQ+ študentom in zaposlenim ter celotni skupnosti. S to potezo se sicer niso strinjali vsi njihovi študenti in študentke. Ena izmed njih, Lucija Bogataj, je na Facebooku zapisala, da nasprotuje omenjeni podpori. “Po mojem mnenju matematika in fizika nista povezana z ideologijami, prav tako nismo vsi študenti (in verjetno tudi zaposleni) podporniki ideologij, ki jih predstavlja izobešena mavrična zastava,” je poudarila in dodala, da po njenem mnenju podpora dogodka “z izrazito politično noto” ne sodi v javni izobraževalni prostor.

Sara Kovač