Sodni svet, institucija, ki naj bi varovala samostojnost in neodvisnost sodne veje oblasti in zagotavljala kakovost dela sodišč, se je spet ustrašil javnosti. Danes naj bi na redni seji razpravljali o zaenkrat neobstoječi diplomi vrhovnega sodnika Branka Masleše, znanega iz nezakonitega sojenja v aferi Patria. Masleša, ki že po Pučnikovem zakonu ne bi smel biti sodnik, je trenutno na tapeti, ker ne pokaže svoje diplome, o katere obstoju dvomijo nekateri mediji, med drugim tudi Prava.si, Požareport, Demokracija in Siol. Pod morda še večjim vprašajem je tudi njegov pravosodni izpit, ki ga je opravil v BiH takoj po služenju vojaškega roka – čeprav bi v tem istem letu moral opravljati pripravništvo, ki je pogoj za pristop k izpitu.
Sodni svet, ki je sicer komunikacijo vrhovnega sodišča označil za neprimerno, tvitnili so namreč, da bo Branko Masleša tožil medije in tožbo tudi dobil, bi moral danes odločati o sodniku Masleši, obravnavali pa naj bi tudi pojasnilo predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča, glede izobrazbe vrhovnega sodnika in groženj novinarjem s tožbami. Seja bi potekala v živo, mediji pa bi pred stavbo čakali z vprašanji za predstavnike sveta – sporočili so namreč, da so seje sodnega sveta praviloma zaprte za javnost, kar izključuje tudi morebitno navzočnost novinarjev. A očitno so se svetniki zbali neprijetnih vprašanj, zato so sejo prestavili za en teden in jo preselili na splet. Tako se nobenemu svetniku ne bo treba zagovarjati pred mediji in javnostjo. Tovrstno skrivanje pred javnostjo je neprimerno za tako pomembno institucijo, sploh v tako pomembnem primeru, kot je obstoj diplome vrhovnega sodnika, saj to močno krni ugled sodišč in zmanjšuje zaupanje v vladavino prava.
Predstavljajte si, kako bi bilo, če bi ugotovili, da je vaš kardiolog po izobrazbi medicinski tehnik. Bi mu zaupali operacijo srca? Najbrž ne. Vrhovni sodnik bi moral biti pravna persona z znanjem in izkušnjami, ne pa nekdo, ki lahko da sploh ni kvalificiran za mesto sodnika. Sodni svet bi moral o tem primeru odločati prioritetno, ne pa da prelaga obravnavo Branka Masleše iz tedna v teden, državljani pa čakamo, ali je na naših sodiščih desetletja sodila nekvalificirana oseba in celo napredovala do najvišje sodne funkcije. Sodni svet se je očitno ustrašil javnosti, uradni razlog za prestavitev seje pa naj bi bile zaostrene epidemiološke razmere. Se je pa predsednik vrhovnega sodišča na stališče sodnega sveta o neprimernosti komuniciranja vrhovnega sodišča glede diplome Masleše pred časom odzval z izgovorom, da je bila na Twitterju objavljena izjava Masleše, “kar zaradi omejenosti števila znakov pri sporočanju na družbenem omrežju morebiti ni bilo dovolj razvidno“, piše Siol. A se je vrhovno sodišče po elektronski pošti – kjer seveda ni omejitve znakov – odzvalo enako.
Podatki o stopnji izobrazbe, funkcionalnem in specialnem znanju ter drugi podatki o strokovni usposobljenosti naj bi bili zaupne narave
Florjančič je proti koncu decembra zapisal, da glede poudarjanja načela transparentnosti delovanja in dolžnosti sodne uprave po posredovanju vseh potrebnih informacij ocenjujejo, da navedena cilja (torej transparentnost in informiranje zainteresirane javnosti) zasledujejo, upoštevaje veljavno zakonodajo. “Ob obravnavanem primeru zato poudarjamo, da Zakon o sodiščih v 78. členu določa, da so podatki iz centralne kadrovske evidence za sodnike zaupni, razen dveh izjem (podatki o službenem razmerju za sodnika – to je datum nastopa sodniške službe oziroma odločba o izvolitvi in imenovanju sodnika, sodniško mesto – in evidenca napredovanj, priznanj, nagrad dodelitev in razporeditev),” je poudaril in v nadaljevanju pojasnil, da so podatki o stopnji izobrazbe, funkcionalnem in specialnem znanju, udeležbi na različnih oblikah izpopolnjevanja in usposabljanja ter drugi podatki o strokovni usposobljenosti zaupne narave, zato diplome in potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu (PDI) v primeru vrhovnega sodnika svetnika Branka Masleše niso posredovali javnosti oziroma zainteresiranim medijem, dokler sodnik za to ni dal soglasja. “V zvezi z vašim stališčem o (ne)primernosti vsebine komunikacije glede vložene tožbe in namembnosti morebitne prisojene odškodnine v tem primeru pa dodajamo, da je bila v tem delu povzeta in z njegovim soglasjem objavljena izjava sodnika Masleše, kar zaradi omejenosti števila znakov pri sporočanju na družbenem omrežju morebiti ni bilo dovolj razvidno. Zato kritiko Sodnega sveta v tej zvezi ocenjujemo kot neutemeljeno, ob hkratnem pogrešanju stališča sodnega sveta do medijskega poročanja v tej zadevi na račun navedenega vrhovnega sodnika,” je še zapisal Florjančič.
Sara Bertoncelj