fbpx

Norma znova tarča medijskega umora

Voditeljica oddaje Faktor Norma Brščič. (Foto FB)

S strani nekaterih osrednjih medijev in Društva novinarjev Slovenije se je sprožil val kritik nad oddajo Faktor, ki jo je vodila Norma Brščič. Medtem ko Brščičeva zatrjuje, da je šlo pri omenjeni tematiki o rasnih razlikah, židovskih privilegijih in ostalem, zgolj za navajanje dejstev, jo obtožujejo rasizma in sovraštva. Urednik Demokracije Jože Biščak nad dogajanjem ni presenečen, saj so tudi oni zaradi drugačnih mnenj skupaj z našo medijsko hišo priča neprestanim napadom nad drugače mislečimi. Biščak meni, da je Brščičeva navajala zgolj splošno znana dejstva in pojasni, da rasne razlike obstajajo, denimo tudi pri izdelavi zdravil. “Norma Brščič je jasno povedala, da so med rasami biološke razlike. In to naj bi bil rasizem? Lepo prosim, saj so iz uma.” 

Urednik Demokracije poudarja, da se izkrivljanje dejstev in povedanega, zadnje mesece v Sloveniji širi kot kuhinjska plesen. Označevanje ljudi z rasisti je postalo še posebej priljubljeno in je kot iz Sorosovega učbenika, kajti proti takim obtožbam malodane ni obrambe. “Zdaj slišim, da je Normo Brščič (domnevno zaradi rasističnih izjav v oddaji Faktor) in programskega direktorja TV3 Tomaža Taškarja ovadilo Društvo novinarjev Slovenije (DNS),” pojasnjuje nastalo situacijo lova na čarovnice.

“Sprehajanje po robu pa se konča pri izjavah voditeljice, ki so sprožile ogorčenje,” so zapisali na 24ur. Norma Brščič je namreč z gostoma, želela spregovoriti o judovskih lobijih, holokavstu, inteligenčnem kvocientu človeških ras in stanju afriške celine. Po mnenju Jožeta Biščaka mediji za svojih pet minut slave uporabljajo boj proti drugače mislečim. Osredotočeni so na budno spremljanje konservativne misli, češ moramo biti pozorni, kaj utegnejo ljudje, kakršna je Norma Brščič ali mi na Demokraciji, naslednjič potegniti iz svojega “reakcionarnega” klobuka,” pojasnjuje Biščak in v primeru Brščičeve obrazloži, da voditeljica Faktorja ni z ničemer spodbujala k nasilju, niti ni rekla, da bi bilo treba nad drugimi rasami (v tem primeru nad črnci) izvajati nasilje. Brščičeva se kljub burnemu odzivu ne boji kazenskega pregona, saj je po njenem mnenju navajala dejstva.

Norma Brščič Mamić Boštjan M. Turk

Foto: Faktor

Brščičeva pravi, da s svojimi izjavami nikakor ne misli, da bi bilo treba nad črnci izvajati nasilje, temveč da je šlo zgolj za navajanje dejstev. “To, da imajo prebivalci Afrike nižji inteligenčni kvocient (IQ), je dejstvo. Res pa je, da politično korektni menijo, da so IQ in rase družbeni konstrukti. Niso. So biološke in genetske značilnosti, ki so znanstveno priznane. In zelo pomembne tudi za same rase,” pritrjuje tudi Biščak. V določenih primerih morajo zaradi rasnih razlik denimo razviti različna zdravila (predvsem za srce in ožilje), saj isto zdravilo ne učinkuje pri vseh rasah enako. “Zato je pred poldrugim desetletjem ameriška agencija za zdravila odobrila prvo zdravilo za črnce. Ali je potemtakem tako zdravilo rasistično? Nikakor ne. Rešuje življenja, saj vsa življenja štejejo,” je kritičen Biščak.

Če bi poslušali DNS ali POP TV, kjer so napadli Normo Brščič, različnih zdravil za različne rase sploh ne bi smeli izdelovati, ker je to rasistično,” še poudarja Biščak v razmislek. Po drugi strani pa je splošno znano, da imajo različne celine različne danosti, imajo bolj in manj ljudem prijazna okolja in klime. “Povsem normalno je in prav nič izključujoče, da evolucija ljudem ponekod zaradi toplega podnebja, kjer je obilo hrane čez vse leto in kjer za beg pred nevarnostjo potrebuješ le hitre noge, ni dala daru pretiranega razmišljanja, za razliko od surovih razmer na severu Evrope (ali kar v Evropi nasploh), kjer so morali ljudje razmišljati, kako preživeti obdobje, ko ne morejo pridelati (ali uloviti) hrane, in kako to hrano skladiščiti. “Povedano drugače. Norma Brščič je jasno povedala, da so med rasami biološke razlike. In to naj bi bil rasizem? Lepo prosim, saj so z uma,” se je odzval.

“Ko sem se pripravljala na to oddajo, sem razmišljala, o katerih temah se v naši družbi ne sme govoriti. Pa jih bom naštela in bosta potem vidva malo pokomentirala. Na primer, nikoli ne slišimo nikogar govoriti o tem, kakšna je vloga Židov v svetovnih institucijah, politiki, pornografski in filmski industriji, v medijih in drugod, in kdorkoli naslovi obstoj judovskega problema, ga takoj obtožijo zanikanja holokavsta. Ali pa na primer o razlikah med rasami. Različni inteligenčni kvocienti. Različne rase imajo različne inteligenčne kvociente in če to poveš, si takoj rasist. Ne smemo se pogovarjati o družini, o tem, da ima otrok mamo in očeta /…/ Ne smemo se pogovarjati o tem, zakaj je Afrika celina brezupa. Mogoče zato, ker so črnci leni in neumni in si pač ne znajo urediti držav tako, da bi funkcionirale, mi si pa z uvažanjem teh ekonomskih migrantov delamo medvedjo uslugo.” je dejala v oddaji Faktor Brščičeva.

Brščičeva je prepričana, da njene besede niso v nasprotju z 297. členom KZ, zato se tudi ne boji pravnih posledic. “Nisem rekla in tudi ne mislim, da bi bilo treba na primer nad črnci izvajati kakršnokoli nasilje. Samo naštela sem nekaj dejstev.” Ob tem je izpostavila postkolonialno pomoč Afriki in “konstantno padanje BDP”. V Društvu novinarjev Slovenije pa so vseeno prepričani, da je Brščičeva s svojimi izjavami  javno spodbujala sovraštvo in nestrpnost, zato so vložili kazensko ovadbo zoper njo in odgovornega urednika Tomaža Taškarja.

Podobno so že napadli tudi njenega moža Bernarda Brščiča, a je bil oproščen
Tudi Normin mož, prvak Domovinske lige Bernard Brščič se je že znašel na tnalu, medtem ko so ga tako kot pri Brščičevi obtoževali kaznivega dejanja spodbujanja nasilja, sovraštva in nestrpnosti. Tožilstvo je od pregona odstopilo, ker ni našlo razlogov za kazenski pregon.

Bernard Brščič prvak Domovinske lige, mož Norme Brščič (Foto: Demokracija)

“Menimo, da je zaradi zavrženosti izrečenega in objavljenega vsak drug odziv neprimeren in nezadosten. V društvu novinarjev smo na strani svobode izražanja, vendar pa gre v tem primeru za grobo zlorabo te pravice. Ker se zavzemamo za zaščito kakovostnih medijskih vsebin, novinarske etike, profesionalnih standardov, spoštovanja človekovih pravic in temeljne dostojnosti smo se v tem primeru odločili prevzeti aktivno vlogo pri preprečevanju razširjanja sovraštva in nestrpnosti v naši družbi.” 

Društvo novinarjev Slovenije

Demokracija je že bila tarča podobnega napada
“Tudi Demokracijo in mene so zaradi domnevnega rasizma v DNS že ovadili. Prvič leta 2018 zaradi naslovnice, lani so bili večkratno ovadeni zaradi satiričnega zapisa Aleksandra Škorca,” pojasnjuje delovanje DNS in doda, “pri tem pa samo še čakajo, kaj si bodo izmislili za naslednji napad.” Po njegovem mnenju obtožbe nimajo nobene realne podlage, temveč gre zgolj za gonjo proti tistim, ki ne tulijo v isti rog kot medijski mainstream in vsemu, kar samo diši po konservativizmu ali desnici.

Biščak poudarja, da je izrabljanje rase že desetletja priljubljeno orožje iz arzenala kulturnih marksistov. Predvsem pa je protirasizem za nevladne organizacije in “vreščeče zafrustrirane aktiviste” donosen posel. Z davkoplačevalskim denarjem se ustanavljajo protirasistična društva, ki “priskočijo na pomoč” žrtvam rasizma, direktorji teh združenj in društev si ustvarijo ime ter z roko še bolj sežejo v proračunsko malho, mediji jim zagotovijo popularnost. “V resnici gre za prevarante najslabše vrste,” je še kritičen Biščak. Prepričan je, da so takšne obtožbe, ki smo jim priča pri Brščičevi, pogromi nad Demokracijo. V tej “slavni” druščini pa se je znašla tudi Nova24TV, ki jo obtožujejo rasizma. To pa ni le klevetniška laž, ampak so te obtožbe same po sebi rasistične. “Ofenziva protirasizma je še bolj rasistična. Čudi le, in to je neverjetno, da vse to deluje.”

Sara Rančigaj