fbpx

Notranji minister Hojs zavrnil vse očitke o političnem vmešavanju v policijo

“Kategorično zavračam kakršnokoli insinuacijo, ki gre v tej smeri, da je policija to storila namenoma, da se je ta incident zgodil,” je poslanki Levice odgovoril minister za notranje zadeve Aleš Hojs. Po njenem mnenju bi se namreč z lahkoto izognili napadu protestnikov na protokolarna vozila, le ograje in “robocope” bi bilo treba postavili. Ob tem je namignila, da bi policija morda lahko namenoma dovolila omenjen incident. Minister je danes namreč pričal pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki preučuje sume političnega vmešavanja v delo policije. So pa, zanimivo, Hojsu vzeli besedo, ko je želel pojasniti, kakšne osebne podatke in poročila operativno-komunikacijskega centra je dobival nekdanji notranji minister Boštjan Poklukar. Hojs je torej v štirih urah zaslišanja zavrnil vse očitke o političnem vmešavanju v Policijo, glavne teme zaslišanja so bile NPU, delovna skupina za migracije, preiskovanje nabav zaščitne medicinske opreme in delovanje policije na protestih.

Notranji minister Aleš Hojs je danes pričal pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki preučuje sume političnega vmešavanja v delo policije – komisija je sicer o svojem delu že izdala vmesno poročilo, s katerim je ministra pozvala k odstopu, a državni zbor teh sklepov ni podprl. Med drugim so govorili tudi o protestih, tako tistih nasilnih, ki so se odvijali 5. novembra 2020, kot tudi tistih na dan državne proslave, ko so policisti odpeljali le eno skupino, in sicer rumene jopiče, ostale povečini petkove protestnike pa so pustili naprej razgrajati, kar bi se lahko končalo tudi tako, da bi prekinili državno proslavo. Hojs je poudaril, da je policija na obeh protestih dobro opravljala svoje delo, se je pa kasneje izkazalo, da je prišlo tudi do nekaterih napak. 25. junija 2021 so tako policisti odpeljali samo eno, po Hojsovih besedah, skrajno skupino, pri skrajnežih drugega političnega pola pa niso uporabili istih vatlov. Komisijo je namreč zelo zanimalo, zakaj naj bi se generalni direktor Policije dr. Anton Olaj “čez noč premislil glede dela Policije” oziroma jih je zanimalo, ali je to morda povzročil tvit notranjega ministra.

“Morda vas bom, gospa Sukič, zaprosil, da nam boste malo svetovali, glede na to, da je tako enostavno. Ta insinuacija, da je policija to sama sebi naredila, je naravnost škandalozna. Kompleten Trg republike je bil ograjen. Po tistem, ko je nekdo, med drugimi tudi tisti gospod, ki lepo poje – no, zame ne, za nekatere, gospod Čordić, pozval ljudi, da zapustijo območje in se sprehodijo,” je Hojs odgovoril na vprašanje poslanke Levice Nataše Sukič, ki jo je zanimalo ravnanje policije na protestih, ki so potekali 5. novembra lani – istočasno, ko je potekal Vrh EU-Zahodni Balkan in so bili v Sloveniji številni visoki gostje. Po mnenju Hojsa je policija takrat naredila napako, ker ni dovolj hitro uporabila alternativne poti, po kateri bi goste lahko peljali do hotela. Notranji minister je spomnil tudi na incident, ko je junija 2020 Zlatan Čordić z megafonom poskušal prekiniti državno proslavo, pred tem pa se je skrival v reportažnem vozilu RTVS oz. zabojnikih. Da so zaposleni na RTV Slovenija Zlatku nudili ustrezno zatočišče, se zdi ministru skrajno škandalozno. Torej, policija je ravnala pravilno, ko je območja zaščitila z ograjami, niso pa računali, da se bodo miroljubni protestniki spravili na protokolarna vozila. “Kategorično zavračam kakršnokoli insinuacijo, ki gre v tej smeri, da je policija to storila namenoma, da se je ta incident zgodil,” je poudaril.

Če si odgovoren za dobre stvari, si odgovoren tudi za slabe
Predsednik preiskovalne komisije Rudi Medved iz stranke LMŠ je ministra vprašal, ali sam meni, da je odgovoren za nepravilnosti, kršenje zakonodaje in kršenje notranjih predpisov pri policiji. Hojs mu je odgovoril, da kot minister izvršuje vse pooblastila, ki so mu dana z zakonom, v skladu z zavezo, ki jo je dal pred državnim zborom. “Jasno je, da je vsak minister odgovoren za delovanje svojega resorja, ker pa je policija organ v sestavi tega resorja, je seveda jasno, da sem sam odgovoren za delovanje policije,” je dejal Hojs in dodal, da če si odgovoren za dobre stvari, si odgovoren tudi za slabe. Medved ga je med drugim tudi vprašal, na čigav predlog je vlada predlagala generalne direktorje policije in ali je on predlagal direktorje policije. Na to se je minister odzval s pojasnilom, da v zakonu piše, da vlada generalnega direktorja policije imenuje na predlog ministra za notranje zadeve. “Sprašujete me nekaj, kar piše v zakonu,” je poudaril Hojs. Glede strokovnosti imenovanih direktorjev Policije je minister pojasnil, da so izpolnjevali kriterije. Kar se tiče njihovih domnevnih spornih dejanjih iz preteklosti pa je dejal, da so to objavljali “smetarski mediji”.

Glavne teme zaslišanja so bile NPU, delovna skupina za migracije, preiskovanje nabav zaščitne medicinske opreme in delovanje policije na protestih
Glede preiskave nabav zaščitne medicinske opreme je Hojs zatrdil, da ne ve, kdo je bil vodja. “Nimam pojma, kadrovanje v Policiji ni v moji pristojnosti,” je dejal in obenem pojasnil, da je premestitev upravičena, če naloge niso realizirane. Policija je v preiskavi nabav zaščitne medicinske opreme delovala v skladu z njegovimi usmeritvami. Zatrdil je tudi, da svoje odstopne izjave ni napisal zaradi hišne preiskave pri ministru za gospodarstvo Zdravku Počivalšku. Je bil pa tudi sam zelo nezadovoljen z uhajanjem informacij v medije še pred samo hišno preiskavo – ob tem je spomnil, da se je to v preteklosti dogajalo kar pogosto, sploh na POP TV-ju, kjer so obstajale določene povezave. V delovne skupine za migracije so premestili kriminaliste po Olajevi odločitvi, minister pa je sodeloval pri pripravi vsebine dela – kar torej pomeni, da skupina zadolžitve ima, Hojs je skupino označil za uspešno. Glede razrešitve nekdanjega direktorja NPU Darka Muženiča je Hojs povedal, da odločba o nezakoniti razrešitvi še ni pravnomočna in da je zato ne more izvršiti. Minister je še pripomnil, da nihče ni nezamenljiv.

Ugotovitve komisije so nestrokovne, zavajajoče in škodljive
Komisija je pripravila vmesno poročilo ter predlagala, da notranjega ministra Hojsa in oba državna sekretarja na notranjem ministrstvu Franca Kanglerja in Boža Predaliča pozovejo k odstopu, a državni zbor teh sklepov ni podprl. Ločeno mnenje k vmesnemu poročilu sta podala poslanca Dejan Kaloh in Zmago Jelinčič Plemeniti, ki sta ugotovitve komisije označila za nestrokovne, zavajajoče in škodljive.

Nekaj prahu je med zaslišanjem povzročilo tudi Hojsovo vprašanje, minister je namreč zagledal Jakoba Demšarja in zanimalo ga je, ali v dvorani sedi udbovec – to bi po njegovih besedah predstavljalo problem. Medved je Hojsu odvrnil, da na zaslišanju nastopa kot priča in da članom preiskovalne skupine ne more postavljati vprašanj. Nekdanji namestnik direktorja uprave kriminalistične policije Demšar je sicer leta 2016 v Dnevniku v svojem prispevku “Bilo kuda, Udba svuda” branil nekdanjega predsednika Danila Türka, ki se je znašel v udbovskem dosjeju kot eden od profesorjev, ki naj bi ga SDV nagovorila k sodelovanju. “Gotovo sem tudi sam udbovec. Omenjen sem v Udba.net pod meni neznano šifro,” je v članku zapisal Demšar. V času notranjega ministra Rada Bohinca iz stranke SD se je Demšar potegoval za položaj državnega sekretarja na ministrstvu, nato pa se je politično aktiviral kot kandidat SD za poslanca ter kot županski kandidat – kasneje je svojo politično preteklost zamolčal.

Sara Bertoncelj