fbpx

Sodni svet pričakuje pojasnila Masleše glede veljavnosti potrdil, glede presoje pa so si pilatovsko umili roke

Predsednik Sodnega sveta RS Vladimir Horvat (Foto: STA)

Sodni svet za presojo veljavnosti listin ni pristojen, kljub temu pa od Masleše pričakuje, da celovito pojasni nejasnosti glede veljavnosti potrdil, je v objavi za javnost zapisal sodni svet – njihova seja naj bi torej potekala tri dni. Skladno s predpisi s področja izvolitev sodnikov in imenovanj na sodniška mesta, po njihovih navedbah Sodni svet ni pristojen preverjati izpolnjevanja formalnih pogojev kandidatov za sodniško mesto, ko gre za izbirne postopke, ki so pravnomočno že zaključeni. Ob tem so sicer pozabili, da izvolitev sodnika v državnem zboru ni pravnomočno končan postopek in da nezakonitosti v postopku imenovanja vselej privedejo do nezakonitega sodnika in nezakonitega sodišča!

V četrtek je torej potekala seja sodnega sveta, na kateri naj bi se razčistilo vsaj kakšno od vprašanj glede izobrazbe oziroma pravosodnega izpita vrhovnega sodnika Branka Masleše, prav tako naj bi razjasnili podobno situacijo glede sodnice Jasminke Jaše Trklja. V četrtek odgovorov na vprašanja nismo dočakali – po nekaterih informacijah naj bi se člani sodnega sveta namerno izognili novinarjem, kar pa je predsednik sodnega sveta Vladimir Horvat zanikal. Danes smo, v zvezi z medijskimi objavami glede veljavnosti potrdila o opravljeni diplomi in pravne veljavnosti potrdila o opravljanem pravosodnem izpitu vrhovnega sodnika svetnika Branka Masleše končno prejeli stališče sodnega sveta.

“Skladno s predpisi s področja izvolitev sodnikov in imenovanj na sodniška mesta Sodni svet ni pristojen preverjati izpolnjevanja formalnih pogojev kandidatov za sodniško mesto, ko gre za izbirne postopke, ki so pravnomočno že zaključeni,” so zapisali v svojem stališču ter dodali, da v teh okvirih sodni svet tudi ni pristojen presojati verodostojnosti in pristnosti listine, ki naj bi dokazovala doseženo stopnjo izobrazbe (potrdila o diplomiranju), niti pravne veljavnosti potrdila o pravosodnem izpitu, ki ju je ob svoji kandidaturi na sodniško mesto predložil Branko Masleša kot kandidat za sodnika. Enako so seveda zapisali tudi v stališču glede sodnice Trklje. Pri razpravi in sprejemu stališča sta bila izločena dr. Erik Kerševan in mag. Emil Zakonjšek.

Ne glede na to pa Sodni svet na podlagi 2. člena Zakona o sodnem svetu (ZSSve) v okviru skrbi za zagotavljanje javnega ugleda sodstva ter z namenom zaščite in krepitve zaupanja v sodno vejo oblasti, pričakuje od vrhovnega sodnika svetnika Branka Masleše, da Sodnemu svetu in javnosti celovito pojasni nejasnosti in dvome glede veljavnosti potrdil o diplomiranju in pravosodnem izpitu, ki se pojavljajo v medijih, saj prihaja zaradi nadaljevanja nejasnosti v tej zvezi do krnitve ugleda sodnika in sodstva v javnosti,” je sodni svet pozval Maslešo.

Dodatna obrazložitev glasu ZA mag. Emila Zakonjška:
Zakonjšek je zapisal, da se strinja s sprejetim stališčem, da sodni svet ni pristojen ponovno preverjati končanih postopkov izbire kandidatov za sodnike, ki so bili predlagani v izvolitev in izvoljeni v Državnem zboru RS. Meni pa, da je potrebno pojasniti, da so na podlagi dokumentacije ugotovili, da je sodni svet na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Ljubljani na 39. seji 7. 9. 2006 državnemu zboru predlagal v izvolitev kandidatko Jasminko Jašo Trklja. Iz odločbe št. 1/06- 37 z dne 7. 9. 2006 je razvidno, da je Sodni svet ugotovil, da je kandidatka Jasminka Jaša Trklja pravniški državni izpit opravila 10. 3. 1987. Z odločbo št. 2/06-1269 z dne 26. 10. 2006 pa je sodni svet ugotovil, da je bila Jasminka Jaša Trklja 29. 9. 2006 izvoljena v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Ljubljani in da je z dnem 10. 10. 2006 prisegla pred predsednikom državnega zbora in s tem dnem nastopila sodniško službo, ter sodnico uvrstil v ustrezen plačni razred. Sodni svet je v tem izbirnem postopku zavzel stališče, da je kandidatka Jasminka Jaša Trklja izpolnjevala vse pogoje za izvolitev v sodniško funkcijo, kot jih je določal tedaj veljavni zakon o sodniški službi (ZSS), torej je izpolnjevala tudi splošni pogoj, da je opravila pravniški državni izpit. “Da sodnica izpolnjuje vse pogoje za izvolitev končno potrjuje tudi dejstvo, da je bila izvoljena v Državnem zboru RS,” je še pojasnil Zakonjšek. Kot vidimo, se sodni svet tudi v tem primeru ni ukvarjal z dejstvom, da je sodnica Trklja leta 1987 pravosodni izpit opravila, tako kot Masleša, v BiH in da pravzaprav v nobenem zakonu nimamo člena, ki bi PDI opravljen v nekdanjih državah SFRJ, izenačeval s slovenskim pravosodnim izpitom.

Kot smo v našem mediju že omenili, Hrvaška tak člen v svoji zakonodaji na primer ima in pravi, da se pravosodni izpiti, ki so bili opravljeni pred novembrom 1991 v nekdanji SFRJ, priznajo kot pravosodni izpiti opravljeni na Hrvaškem. Tako je hrvaška ureditev še dodaten argument, da bi morala obstajati posebna določba, ki izenačuje pravosodne izpite – če je ni, izpiti niso izenačeni. Slovenija in Hrvaška sta suvereni državi, kar se tiče ureditve pravosodja, bili sta suvereni tudi kot socialistični republiki znotraj SFRJ – dejstvo, da se je zdelo Hrvatom potrebno to izenačitev posebej navesti v zakonu, pomeni, da če tega ne bi navedli, bi bil položaj enak, kot je pri nas in pravosodni izpit opravljen v BiH ne bi bil izenačen s slovenskim. Kar je konec koncev nekajkrat odločilo tudi vrhovno sodišče v svojih sodbah.

Ob tem, ko je sodni svet zapisal, da “ni pristojen za preverjanje izpolnjevanja formalnih pogojev kandidatov za sodniško mesto, ko gre za izbirne postopke, ki so pravnomočno že zaključeni”, so pozabili na to, da izvolitev sodnika v državnem zboru ni pravnomočno končan postopek in da nezakonitosti v postopku imenovanja vselej privedejo do nezakonitega sodnika in nezakonitega sodišča, je poudaril vrhovni sodnik Jan Zobec. Ob tem je spomnil, da se je o tem ESČP že večkrat izreklo – nazadnje zelo izčrpno in analitično v že omenjeni zadevi Guðmundur Andri Ástráðsson vs. Islandija. Nezakonitost v postopku imenovanja namreč vselej privede do nezakonitega sodnika. 

Če logiko sodnega sveta posplošimo, torej če jo podvržemo univerzalizaciji, se pokaže, da noben sodnik ne more biti nezakonito imenovan – ker je pač postopek njegovega imenovanja, torej postopek imenovanja slehernega sodnika pač končan. In če je končan, potem po logiki Sodnega sveta sámo končanje postopka, torej tudi nezakonitost imenovanja legitimira imenovanje in izključi sleherno nezakonitost imenovanja. Če to ponovno posplošimo, je vse v redu tudi če bi za sodnika imenovali orangutana – seveda, če bi bil izbirni postopek “pravnomočno” končan – jasno da bi bil, saj če ne bi bil, se ta problem sploh ne bi odpiral. Ob tem je tudi težko razumeti, zakaj Maslešo pozivajo, naj vendarle predloži diplomo, če pa je glede na “pravnomočno” končan postopek izbire povsem irelevantno, ali diplomo ima!

Sara Bertoncelj