fbpx

Ali imamo vendarle krivosodje namesto pravosodja? To so zaskrbljujoči podatki, ki pojasnijo vse

Milan Kučan z nekdanjim predsednikom Vrhovnega sodišča Brankom Maslešo. Foto: STA

Predsednik opozicijske stranke SDS je na socialnih omrežjih javno objavil podatke, ki razkrivajo masovno kršenje človekovih pravic, ki so jih zakrivila slovenska sodišča. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je ugotovilo, da je od 373 slovenskih primerov, o katerih je presojalo, v kar 342 primerih ugotovilo vsaj eno kršenje človekovih pravic. Gre za resnično zaskrbljujoče podatke, saj je neodvisno sodstvo bistveni faktor delovanja demokracije, kar ugotavlja tudi Janez Janša. 

“Ni demokracije brez neodvisnega sodstva. Ki ima enake vatle za vse in človekove pravice ščiti in brani. In ne obratno. Slovensko sodstvo pa je v samem evropskem vrhu po kršenju človekovih pravic,” je zapisal Janša na spletu, zraven pa pripel dokazno gradivo. Gre za razpredelnico, ki objektivno dokazuje ustreznost oznake “krivosodje”. Ta se je namreč prijela slovenskega pravosodja ravno zaradi masovnega kršenja človekovih pravi.

Razpredelnica na levi strani jasno prikazuje število sodb, ki so bile iz Slovenije poslane v obravnavo ESČP. Že tukaj je na prvi pogled vidno, da je Slovenija glede na prebivalca v samem vrhu evropskih držav. V drugem stolpcu iz leve proti desni je število sodb, pri katerih je ESČP ugotovilo vsaj eno kršitev človekovih pravic, teh je bilo 342, torej pri prevladujoči večini pritožnikov na najvišjo sodno instanco. Tretji stolpec prikazuje delež sodb, tukaj vidimo, da je skoraj 92 odstotkov sodb slovenskih sodišč svojim državljanom kršilo človekove pravice, pri tem pa smo v samem evropskem vrhu. Povedano drugače, Slovenija ima najslabša sodišča v Evropi.

Image

Zadnji stolpec prikazuje, koliko sodb z vsaj eno ugotovljeno kršitvijo človekovih pravic je bilo v posamezni državi spisano na milijon prebivalcev. Tudi tukaj je Slovenija tik pod vrhom, in sicer s 164,51 sodbami. Posebej pomenljiv je pogled proti državam z najuspešnejšim sodstvom. Če vzamemo za primer Nemčijo. Ta je imela le, reci in piši, 2,4 sodbe na milijon prebivalcev, v katerih je ESČP ugotovila kršenje človekovih pravic. Pri 83 milijonih prebivalcev je bilo na Evropsko sodišče poslanih manj primerov kot iz Slovenije, pa še pri teh, ki so bile poslane, je bilo pri vsega 55,9 odstotkih ugotovljeno, da so bile z razsodbo kršene človekove pravice.

Države s komunistično preteklostjo imajo največ težav z varstvom človekovih pravic
Pozoren pogled po neslavni lestvici pa kaže še na nekaj, pri vrhu najslabših sodstev se v večji meri zadržujejo države s komunistično totalitarno dediščino. Gre za jasno izražen trend, ki kaže na to, da se sodni organi in posamezniki, ki jih vodijo, niso ustrezno prilagodili demokratičnemu sistemu, kršenje človekovih pravic, na podlagi katerih so bili komunistični sistemi osnovani, pa se je v delovanju ohranilo. V Sloveniji je tak znan primer nekdanjega vrhovnega sodnika Branka Masleše, zadnjega sodnika v zgodovini Slovenije, ki je le nekaj let pred osamosvojitvijo podpisal smrtno obsodbo, obdajajo pa ga tudi številne anekdote, kako se je naslajal nad smrtjo prebežnika, ki ga je ustrelila jugoslovanska obmejna policija. Tik pred njegovo upokojitvijo je burila duhove njegova domnevno ponarejena diploma iz sarajevske pravne fakultete. Spomnimo, v javnosti se je pojavilo več verzij njegove diplome, nekatere evidentno drugačne kot tiste njegovih vrstnikov.

Gal Kovač