fbpx

Do kod sega neodzivnost sodstva? Vrhovno sodišče ni edino, ki se izogiba pojasnilom

Foto: Siol

Že več dni vztrajno čakamo, da bi nam sodnik Branko Masleša odgovoril na vprašanja glede njegove diplome, a namesto odgovorov dobivamo le grožnje s tožbami – ki jih namesto njega sicer predaja kar vrhovno sodišče. Ni pa Masleša edini sodnik, ki ne mara odgovarjati na novinarska vprašanja. V določenih primerih je prišlo celo do tega, da je moral informacijski pooblaščenec odrediti nadzor – pa tudi to ni pomagalo. Tako na primer še vedno čakamo na odgovore sodnice in predsednice okrožnega sodišča v Celju, Petre Giacomelli, v zvezi z njeno vlogo pri podjetju Radeče papir.

Nedavno smo poročali, da je specializirano državno tožilstvo umaknilo obtožnico zoper odvetnika Mira Senico in tri soobtožene zaradi zlorabe položaja in pranja denarja pri nakupu delnic Delamarisa, zato je bila obravnava na celjskem okrožnem sodišču preklicana. Celjsko okrožno sodišče je napovedalo, da bo zaradi umika obtožnice izdalo sklep, da se postopek zoper obtožene ustavi. Spomnimo, celjsko sodišče je že v preteklosti “poskrbelo” za Senico, med drugim so za kar tri leta v predal pospravili njegov primer, dokler ni zastaral – odvetnik pa je lahko spet prosto razpolagal s svojim premoženjem. Na to, da je delovanje Celjskega okrožnega sodišča sporno, pa kažejo tudi nekateri drugi indici.

Celjsko okrožno sodišče ima slab renome tudi zaradi strašanskih zamud in napak pri pregonu ene največjih korupcijskih afer pri nas, TEŠ 6. Večletne zamude pri sodnih preiskavah TEŠ 6, ki so jih v obravnavo dobili celjski sodniki, so nastale zaradi vrste vzrokov. Bolniške odsotnosti preiskovalnih sodnikov, pomanjkljiva zaslišanja vpletenih, preobremenitev sodnikov z drugimi, manj nujnimi zadevami, neuporaba mednarodne pravne pomoči in zamujanje z urgencami. Primer je za več kot štiri leta obležal na okrožnem sodišču v Celju – pa niti ni prišlo do sodne preiskave. Siol je razkril dokumente, ki so potrdili, da za velike zamude pri preiskovanju zadeve nista odgovorna ne policija ne tožilstvo, ampak sodišče.

Foto: STA

Potem je bilo tu še sojenje aktualnemu premierju Janezu Janši zaradi domnevno žaljivega tvita, ki je letel na dve novinarki – celjsko sodišče je predsedniku SDS-a izreklo tri mesece pogojne kazni s preizkusno dobo enega leta. Višje sodišče v Celju je tudi že decembra 2018 potrdilo odločitev Okrajnega sodišča v Velenju, da mora Janša Mojci Šetinc Pašek plačati 6 tisoč evrov odškodnine zaradi tega zapisa na Twitterju. V kazenskem postopku je sodišče leta 2019 razveljavilo sodbo in jo vrnilo v novo sojenje.

Enaka primera, povsem različni odločitvi
Nenazadnje je tu še primer predloga prisilne poravnave proti dolžniku Radeče Papir Nova d.o.o. – leta 2019 je naš medij pridobil dva sodna sklepa gospodarskega oddelka okrožnega sodišča v Celju – v obeh primerih je šlo za tako imenovano prisilno poravnavo na predlog upnikov, s tem da sta bili odločitvi  diametralno nasprotni. V prvem primeru so 9. marca 2017 predlog prisilne poravnave proti dolžniku Radeče Papir Nova d.o.o. vložile tri družbe: Interexpo Skupina, Strelski Gaj in Strelski Klub Central, vendar je sodišče ocenilo, da je zakonska ureditev instituta upniške prisilne poravnave neskladna z ustavo, saj naj bi ta zagotavljala nesorazmeren in nedopusten poseg v dolžnikov pravni položaj, zato so s sklepom postopek ustavili z zahtevo za oceno ustavnosti, dokler ne odloči ustavno sodišče. Upnik je tako več let trpel večjo gospodarsko in poslovno škodo. To isto sodišče pa je 4. septembra 2018 v zadevi prisilne poravnave zoper dolžnika Valji d.o.o. sklenilo povsem drugače. Na zahtevo predlagatelja prisilne poravnave, podjetja Elements Skladi d.o.o., je Okrožno sodišče v Celju sprejelo sklep o začetku postopka prisilne poravnave nad dolžnikom – in to z argumentacijo, da se je dolžnik strinjal z začetkom postopka.

Foto: STA

Poročali pa smo tudi že o tem, da družinsko podjetje najbogatejšega poslanca iz stranke SD Matjaža Hana M&M International d.o.o., ki ga vodi njegova žena Ljudmila Han, dobro posluje ne le z največjim državnim podjetjem Petrol, pač pa tudi s podjetjem Radeče papir nova, ki ga vodita župan Radeč iz kvote SD Tomaž Režun in njegova desna roka Leopold Povše, ki sta sicer oba člana stranke SD. Lovke poslančeve hobotnice pa segajo tudi v slovensko pravosodje. Okrožno sodišče v Celju pod vodstvom Petre Giacomelli namreč deluje skrajno nenavadno, in sicer v prid družbam, ki so povezane s Hanom.

Še do danes nismo prejeli odgovorov – je bila Giacomellijeva v konfliktu interesov?
Kot smo izvedeli in o tem tudi že pisali, je Giacomellijeva pred vstopom v sodniško službo opravljala odvetniške storitve za družbo Radeče papir (pred stečajem), in naj bi osebno poznala poslanca Hana – prav prek teh povezav naj bi poskrbela, da se je postopek prisilne poravnave, v kateri se je družba RPN znašla v vlogi dolžnika, premaknil na ustavno sodišče. Tam pa se zadeva vleče že več let, saj naj bi kompromitirani ustavni sodnik Matej Accetto, ki je medtem postal predsednik ustavnega sodišča, namerno zavlačeval. Prav posredovanje Giacomellijeve naj bi bilo torej ključno, da je sodišče z zahtevo za oceno ustavnosti ustavilo prisilno poravnavo zgoraj omenjenih družb. Glede tega smo se na sodnico že večkrat obrnili z vprašanji v zvezi z njeno vlogo pri podjetju Radeče papir in povezav s Hanom, informacijski pooblaščenec je celo odredil nadzor, a niti po več intervencijah odgovora še do danes nismo prejeli.

Sara Kovač