“Eno je sojenje, drugo pa je politični obračun. To je bil politični obračun. Če citiram nekdanjega ustavnega sodnika Krivica, je na prvi pogled jasno, da to, za kar se je nam sodilo v zadevi Patria, ni kaznivo dejanje. Tisti, ki so pri tem sodelovali, so vedeli, da ne izvajajo sojenja, ampak politično eksekucijo in da potem ne bo nobene odgovornosti oziroma da ne bodo plačali škode,” je za medije izjavil Janez Janša.
Na kranjskem okrožnem sodišču je (končno) stekla obravnava odškodninske tožbe, s katero predsednik SDS in nekdanji predsednik vlade Janez Janša od nekdanje tožilke in sodnikov, ki so sodili v zadevi Patria, zahteva 900.000 evrov odškodnine. Sodišče bo najprej odločilo o morebitni odškodninski odgovornosti tožilke in sodnikov. Odločba bo izšla pisno. Janša toži nekdanjo tožilko Branko Zobec Hrastar, ljubljansko okrajno sodnico Barbaro Klajnšek, sodnika Milana Štruklja, vrhovno sodnico Vesno Žalik in vrhovnega sodnika Branka Maslešo. Vsem očita nezakonito delo v procesu Patria.
Spremenili so tok politične zgodovine
Janša je odškodninsko tožbo vložil zoper državo in zoper nekdanjo tožilko Branko Zobec Hrastar ter zoper sodnike Barbaro Klajnšek, Milana Štruklja, Vesno Žalik in Branka Maslešo. Očita jim nezakonito delo v procesu Patria, ki je na koncu zastaral. Kot je ob prihodu na sodišče dejal Janša, so ti konkretni posamezniki z zlorabo inštrumentov pravne države spremenili tok politične zgodovine v Sloveniji. Ocenil je, da v zadevi Patria ni šlo za sojenje, temveč za politični obračun in politično eksekucijo. Zato meni, da bi ti konkretni posamezniki morali za to nositi odgovornost, namesto da jo prelagajo na državo, da bo namesto njih plačala odškodnino. Na vprašanje novinarjev, kako je prišel do vsote več kot 900 tisoč evrov, kolikor je zahtevana odškodnina (gre za 901.119,96 evra), je rekel, da gre za simbolično številko, da pa se povzročena škoda meri v milijardah, in zaskrbljeno dodal, da se je to dogajalo v samostojni Sloveniji in ne v totalitarni državi.
Odvetniki toženih o “nevarnem precendensu”
Pooblaščenci toženih so na drugi strani opozorili, da bi šlo za nevaren precedens, če bi sodišče tožilki in sodnikom pripisalo odškodninsko odgovornost za njihovo delo. Kot je izpostavil pooblaščenec treh toženih Emil Zakonjšek, sodnikom pri odločanju po ustavi pripada imuniteta. Tako napačna materialnopravna odločitev ne more pomeniti njihove odškodninske odgovornosti, temveč za morebitne sodne zmote odgovarja država. “Drugače ni mogoče zagotoviti neodvisnosti sodstva, ki je temelj pravne države,” je poudaril Zakonjšek.
Miha Kunič, pooblaščenec nekdanje tožilke Zobec Hrastarjeve, ki je avtorica obtožnega predloga v zadevi Patria, je izpostavil, da Janševo tožbo razume kot poskus pritiska na delovanje sodišč. “Vsakdo, ki pozna pravo, sodno prakso, ustavo in mednarodne konvencije, mu je jasno, da s takim zahtevkom ne more uspeti,” je dejal. Glede svoje klientke je tudi pojasnil, da se je večkrat skušala izločiti iz zadeve Patria. To dokazuje, da ni delovala politično in da ni imela nobenega slabega namena, temveč je delovala izključno po stroki. Tudi notranji nadzor na tožilstvu je pokazal, da ni naredila nobene napake, je izpostavil Kunič.
Janšev odvetnik Franci Matoz pa je presodil, da so v postopku ponudili dovolj dokazov za to, da so toženi posamezniki ravnali samovoljno z namenom povzročitve škode in s tem izpolnili vse elemente odškodninske odgovornosti.
Sodnica je odločila
Sodnica Tanja Bizjak je na omenjenem naroku po vpogledu v listinske dokaze presodila, da je zadeva glede tožbe zoper pet toženih posameznikov zrela za odločitev. Zato bo izdala delno pisno odločbo. Ob tem je zavrnila dokazne predloge po zaslišanju nekaterih prič, med drugim nekdanjih ustavnih sodnikov Miroslava Mozetiča in Mitje Deisingerja. Matoz pa je poudaril, da gre zaradi neizvedbe predlaganih dokazov za absolutno kršitev pravilnosti postopka.
Sodnica je zavrnila tudi predlog tožeče stranke za prekinitev postopka, da bi se pred ustavnim sodiščem začel postopek o protiustavni pravni praznini glede neposredne odgovornosti sodnika in tožilca. Sodnica je namreč menila, da ne gre za protiustavno pravno praznino. Glede nadaljevanja obravnave odškodninske tožbe proti državi pa bo sodnica počakala na pravnomočnost njene delne pisne odločbe, pri čemer računa, da bodo do pravnomočnosti prišli v približno pol leta. Potem se bo nadaljevala obravnava tožbe proti državi.
O višini odškodnine
Kot je pojasnil Kunič, morda država plačati odškodnino, ker je bil toženi neupravičeno na prestajanju kazni. “Zoper državo se bo glede odškodnine nadaljeval postopek, ker ta je čisto legalen, vprašanje pa je, kakšna bo višina odškodnine. Tu se država in tožnik nista uskladila,” je pojasnil tudi Zakonjšek. Državna odvetnica Jasna Lovrec je pojasnila, da temelja odškodninske tožbe po 30. členu Ustave RS, ki določa pravico do rehabilitacije in odškodnine, ne prereka, prereka pa temelj po 26. členu Ustave RS, ki govori o pravici do povračila škode. Sodišče bo tako moralo v nadaljevanju postopka razmejiti zatrjevano škodo. Janša zahteva nekaj več kot 900.000 evrov odškodnine. “Ta številka je simbolična, škoda, ki je bila povzročena, se meri v milijardah,” je glede višine odškodninskega zahtevka dejal Janša.
Zobec Hrastarjeva in Klajnškova
Spomnimo: v odškodninski tožbi predsednika SDS Janeza Janše gre torej za ključne ljudi v zadevi Patria, ki so proces vodili na podlagi neugotovljenega kraja, časa in komunikacijskega načina storitve kaznivega dejanja, njihovo pravno presojo pa je razveljavilo ustavno sodišče. Janša, ki je moral po krivici v zapor, zahteva zdaj od odgovornih, tudi Republike Slovenije, 901.119,96 evra odškodnine. Republiko Slovenijo zastopa Državno odvetništvo RS. Toženi stranki sta najprej nekdanja državna tožilka Branka Zobec Hrastar in okrajna sodnica Barbara Klajnšek. Prva je napisala obtožni predlog v zadevi Patria, med samim procesom pa je konec leta 2011 zapustila tožilske vrste in odšla med odvetnike. Takratni generalni državni tožilec Zvonko Fišer je razvpito zadevo Patria nato predal novemu tožilcu, vrhovnemu državnemu tožilcu Andreju Ferlincu. Branka Zobec Hrastar je žena nekdanjega policijskega uradnika in uslužbenca Sove Zvonka Hrastarja, ki je kot kriminalist sodeloval pri aretaciji Janeza Janše v aferi JBTZ. Druga tožena stranka, okrajna sodnica Barbara Klajnšek, je na prvi stopnji na zaporno kazen obsodila Janeza Janšo, Ivana Črnkoviča in Antona Krkoviča. Za obsodbo je prejela za pogum celo čestitke višje sodnice Vesne Bergant Rakočević, žene znanega voditelja Odmevov na RTVS Igorja Berganta.
Štrukelj, Žalikova in Masleša
Prav tako Janša toži dolgoletnega višjega sodnika Milana Štruklja, takrat predsednika senata višjega sodišča, ki je potrdil obsodilno sodbo v zadevi Patria, ter vrhovna sodnika Vesno Žalik in Branka Maslešo. Slednji se je nedavno upokojil. Žalikova je bila poročevalka v senatu vrhovnega sodišča, ki je odločalo o zahtevi za varstvo zakonitosti in potrdilo obsodilno sodbo višjega sodišča, pozneje pa še zastaranje primera, senatu pa je predsedoval nekdanji predsednik vrhovnega sodišča Masleša, kar je Janša označil za “škandal brez primere”.
Spomnimo: oče sodnice Vesne Žalik je preganjal nedolžne ljudi v povojnih dachavskih in Nagodetovem procesu, kjer so padale celo smrtne obsodbe. Vesna Žalik pa je bila predsednica senata Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je septembra 1996 zavrnilo zahtevo za obnovo kazenskega postopka zoper ljubljanskega škofa Gregorija Rožmana. Jugoslovansko vojaško sodišče je namreč Rožmana leta 1946 obsodilo na 18 let strogega zapora, izgubo državljanskih pravic in zaplembo celotnega premoženja zaradi obtožbe, da je sodeloval z okupatorjem. Sodni rehabilitaciji so skozi dolgoletni postopek nasprotovali številni sodniki, ki so odločali v tem procesu, med njimi, kot smo omenili, tudi Vesna Žalik. Vrhovno sodišče je nato leta 2007 zaradi številnih postopkovnih napak razveljavilo sodbo zoper Rožmana in primer vrnilo v odločanje na ljubljansko okrožno sodišče v novo sojenje. Leta 2009 je slednje kazenski postopek proti škofu dokončno ustavilo, s čimer je bil Rožman rehabilitiran. Branko Masleša je bil pred osamosvojitvijo zelo dominanten sekretar partije, je za Reporter leta 2012 dejal takratni ustavni sodnik Jan Zobec. Nekoč je bil Masleša ves navdušen nad tem, da je vojak JLA prebežnika čez mejo zadel prav v sredino čela, v času osamosvajanja pa je dejal, da bo JLA “tepihovala” (zravnala z zemljo, op. p.) Slovenijo, je takrat še dejal Zobec.
Kdo brani tožene?
In kdo so odvetniki, ki so jih najeli toženi pravosodni funkcionarji? Kar tri, Branka Maslešo, Vesno Žalik in Milana Štruklja, zastopa odvetniška družba Zakonjšek iz Ljubljane, katere nosilno ime je odvetnik Emil Zakonjšek, ki je leta 2007 pred parlamentarno preiskovalno komisijo pospremil šefa Foruma 21 Milana Kučana. Zakonjšek je bil tudi sam član disciplinske komisije Foruma 21. Tednik Reporter je marca 2019 o njem objavil članek z naslovom “V imenu Tita kot sodnik grobo kršil človekove pravice, zdaj pa je celo član sodnega sveta”, v katerem problematizira Zakonjškovo imenovanje v sodni svet leta 2018. Pred odvetniško kariero je bil Zakonjšek 15 let sodnik (od 1977 do 1992). Omenjeni tednik je razkril tudi sodbo iz leta 1981, ko je Zakonjšek kot predsednik kazenskega senata Temeljnega sodišča v Ljubljani obsodil človeka na osemmesečno zaporno kazen (nepogojno!) zaradi verbalnega delikta.
Barbara Klajnšek je najela odvetniško družbo Peternelj in partnerji iz Trzina, Branka Zobec Hrastar pa Odvetniško pisarno Kunič iz Ljubljane, ki jo vodi Miha Kunič. Miha Kunič je sin Jožefa Kuniča, diplomata (Iran, Francija) in ljubljanskega mestnega svetnika, ki je glasoval proti podelitvi častnega meščanstva Borisu Pahorju. Wikipedija piše, da so se na pobudo Jožefa Kuniča “1. marca 2011 v knjižnici srečali nekateri člani LDS, Liberalne akademije in Liste Zorana Jankovića. Slednjo sta zastopala Aleš Čerin in Mitja Meršol. Med predstavniki LDS pa je bila Zdenka Cerar, ki je vseskozi veljala za izpostavo bivšega predsednika Milana Kučana”. Sicer pa je Miha Kunič javnosti postal bolj znan v času primera Novič ali bolje primera Jamnik. Bil je namreč pooblaščenec žene umorjenega dr. Janka Jamnika (Tatjane Jamnik Skubic) kot oškodovanke.
Petra Janša