fbpx

Toliko sredstev vlada namenja za investicije v specialne bolnišnice

Foto: Vlada RS

Predvidena je izgradnja psihogeriatrične klinike z urgenco, izgradnja raziskovalno razvojnega centra za duševno zdravje z opremo v Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana in novogradnja v Psihiatrični bolnici Vojnik, za psihiatrične bolnišnice je namenjenih 50 milijonov evrov. Predvideno je tudi širjenje kapacitet z novogradnjami in dograditvami na URI-Soča, Centru za zdravljenje nalezljivih bolezni otrok Šentvid pri Stični, v Onkološkem inštitutu, kliniki Golnik, bolnišnici Topolšica in bolnišnici Valdoltra. Za investicije v porodnišnice bo vloženih 26 milijonov evrov, 33 milijonov evrov za NLZOH in NIJZ, še 50 milijonov evrov pa je namenjenih za sofinanciranje v izboljšavo infrastrukture na primarnem nivoju, je sporočila vlada RS.

Ministrstvo za zdravje je hkrati za 2,8 milijona na letni ravni finančno podprlo kadrovske in programske širitve NIJZ, ki so namenjene koordinaciji in izvajanju konkretnih ukrepov za boljše duševno zdravje. Pospešili so postopek novelacije zakona o duševnem zdravju, ki bo implementiral sodbi ustavnega sodišča iz leta 2015 in 2019. Vlada RS ga bo obravnavala predvidoma do konca oktobra. Svet za duševno zdravje se je seznanil s predlogom Akcijskega načrta za izvajanje Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja za obdobje 2021-2023. Akcijski načrt vključuje tudi nove nujne ukrepe za blažitev krize zaradi epidemije in posledičnih zdravstvenih, gospodarskih, socialnih, društvenih in drugih rizičnih dejavnikov za težave v duševnem zdravju. Akcijski načrt bo do sredine novembra posredovan v potrditev Vladi RS.

Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki letos poteka pod sloganom: “Skrb za duševno zdravje vseh, uresničimo to”, je minister sklical 2. sejo Sveta Vlade Republike Slovenije za duševno zdravje. Na svetu so obravnavali stanje na področju duševnega zdravja in že realizirane aktivnosti. Posvetili so se tudi načrtom za v prihodnje. “Skrb za zdravje je nekaj, kar vse prevečkrat jemljemo za samoumevno. A če nas je minulo leto in pol kaj naučilo, je to, da je zdravje še kako pomembno. Zdravo telo in zdrav duh. Če se bolezen pokaže z bolečino, obiščemo zdravnika in vemo, kje najti pomoč. Duševne stiske pa si po eni strani težje priznamo, tudi podpora in pomoč pa sta marsikje še vedno težje dostopna,” je dejal minister za zdravje Janez Poklukar ob svetovnem dnevu duševnega zdravja.

Pandemija covida-19 je namreč še poglobila stiske posameznikov. Opaziti je izrazit porast posledic na duševnem zdravju, ki jih je mogoče pripisati epidemiji. Posamezniki se soočajo s porastom odvisnosti, nespečnosti, tesnobe, vedenjskih in čustvenih težav, še posebej pri otrocih in mladostnikih. “Zaradi posledic epidemije na duševno zdravje, je potrebno okrepiti vse aktivnosti podpore in pomoči ljudem v stiski. Pomembno je, da naše okolje in vse podporne službe razumejo pomen učinkovitega pristopa k obvladovanju stisk in med sabo sodelujejo,” je poudaril minister za zdravje.

“Duševnemu zdravju moramo nameniti več pozornosti – tako zdravstvo, odločevalci kot tudi javnost. O tem moramo govoriti, da bodo vsi, ki so v stiski ali trpijo za kakršnokoli duševno boleznijo, prepoznali znake in čim prej poiskali primerno obravnavo. Tega se kot minister za zdravje zelo zavedam. Ob letošnjem svetovnem dnevu duševnega zdravja vam polagam na srce, da pazite nase in na svoje počutje. Duševna stiska ni in nikoli ne sme biti tabu tema. O tem moramo govoriti, si pomagati in vsem, ki ga potrebujejo, tudi omogočiti dostop do zdravljenja. Za to si bom vedno prizadeval. Pazite nase in ostanite zdravi,” je zaželel Poklukar.

Na ministrstvu za zdravje so sprejeli kar nekaj ukrepov za izboljšanje stanja. Do konca leta bo delujočih že 25 od načrtovanih 29 Centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Širijo se tudi Centri za duševno zdravje odraslih, ki vključujejo tudi mobilne skupnostne time. Zaradi porasta urgentnih napotitev so povečali kapacitete na Univerzitetni Psihiatrični kliniki Ljubljana in v Službi za otroško psihiatrijo v UKC LJ, ki je v novem dnevnem centru že sprejela v obravnavo prve otroke. Pedopsihiatrične kapacitete so se povečale tudi v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Poleg tega pa je bil objavljen še prvi javni razpis za specializacije desetih kliničnih psihologov, kar bo ublažilo kadrovsko stisko na tem področju. “Zagotovili bomo tudi dodaten kader za organizacijo nujnih obravnav pri otrocih in informacijsko podporo, ki bo to omogočala,” je še obljubil minister.

Sara Bertoncelj