fbpx

Vrhovno sodišče je uničevalec javnega zdravja ljudi in pravne države

Branko Masleša (Foto: STA)

Vodja strokovne skupine za covid-19 Mateja Logar je poudarila, da se kljub odločitvi sodišča strokovno ni spremenilo nič: še vedno velja priporočilo, da so maske eden izmed pomembnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužb. “Vselej, ko je ta primerna in nujna služabnica najvišjih ustavnih vrednot, kot sta vrednoti življenja in zdravja ljudi, bom na strani represije – natanko toliko, kolikor je represija na strani varovanja vrhovnih ustavnih vrednot. Zato sem tudi neomajna zagovornica represije zoper teroriste. Naj bodo ti klasični ali bio-terorist,” pa je na koncu ločenega odklonilnega mnenja napisala vrhovna sodnica Barbara Zobec. Zdrava pamet torej govori v prid zaščitnim ukrepom, vrhovno sodišče pa proti – pogosto tako ravna tudi ustavno.

Kot smo že poročali, vrhovno sodišče je presodilo, da za izrekanje prekrškovnih sankcij zaradi opustitve nošenja zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih ni bilo zakonske podlage. V odklonilnem ločenem mnenju je sodnica Barbara Zobec med drugim zapisala, da je sodba napačno sporočilo vsem, da lahko zaščitne maske snamejo in odvržejo. Tudi vodja strokovne skupine za covid-19 dr. Mateja Logar je za komercialno televizijo poudarila, da so maske še vedno eden izmed pomembnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužb, ter da je od vsakega posameznika odvisno, kako bo potekala epidemija. A težko je prepričati že prepričanega – sploh pa če mu sodišča na nek način celo pritrjujejo. Če nič drugega, so odločitve sodišča skrajno neodgovorne, konec koncev lahko tudi zdravju škodljive – le kdo bo na koncu nosil odgovornost? Glede na to, katera so imena večine, ki na teh sodiščih odloča, pa je skrajno vprašljiv tudi njihov motiv.

Vrhovno sodišče s svojo odločbo pravzaprav ni doseglo kaj dosti, razen da ljudem nekako sporoča “ni vam treba upoštevati ukrepov” – kot da se jih upošteva zaradi njih samih in ne zaradi zdravja. Tisti, ki so kazen že plačali, namreč denarja ne bodo mogli terjati nazaj, tako je za 24ur pojasnil celo njihov dežurni pravni komentator Rajko Pirnat. “Vrhovno sodišče se je omejilo predvsem na presojo prekrškovne dimenzije te ureditve in ugotovilo je, da ni nobene zakonske podlage za prekršek in da ni bilo nobene zakonske podlage za njegovo izrekanje,” je pojasnil in dodal, da je to, kaj lastnik prostorov določi kot pogoj za vstop, že popolnoma drugo vprašanje. Po domače povedano, če lastnik prostorov določi, da je pogoj uporaba maske, lahko tistega, ki tega pogoja ne izpolnjuje, enostavno zavrne oz. odslovi. Napačno je torej prepričanje nekaterih, da lahko kamorkoli vstopijo brez maske – pa čeprav se včasih zdi, kot da jim odločitve tako ustavnega kot tudi vrhovnega sodišča to skoraj dovoljujejo.

Rajko Pirnat opozarja, da tisti, ki so kazen že plačali, denarja ne morejo terjati nazaj. (Foto: Zajetje zaslona)

Maslešo je državni zbor zavrnil, vendar so mu kasneje zagotovili položaj
Glede vrhovnega sodnika Branka Masleše, ki je eden od sodnikov, ki je glasoval za odločitev, da za izrekanje prekrškovnih sankcij zaradi opustitve nošenja zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih ni bilo zakonske podlage, je že pred časom nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec povedal nekaj stavkov. Za Siol je dejal, da določeno vlogo igra tudi sodni svet, ki pogosto ponovno predlaga za vrhovne sodnike kandidate, ki so jih poslanci že zavrnili. Prav tak primer je tudi Masleša. “V prvo zanj ni bilo dovolj glasov v državnem zboru, ko pa se je po volitvah razmerje sil spremenilo, je te dobil,” je opozoril Zobec in še spomnil, da je Masleša kasneje postal predsednik vrhovnega sodišča in ena ključnih figur v zadevi Patria. “Če njega ne bi takrat državni zbor potrdil, če bi ravnal tako kot prvič, ne bi imeli zadeve Patria. Zelo verjetno je ne bi imeli,” je še izpostavil. Vsak razumen človek bo seveda prišel do ugotovitve, da tovrstna kadrovanja terjajo določene protiusluge.

Nekdanji predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša (Foto: STA)

Nižja kot je splošna kultura, strožji morajo biti ukrepi
Sodnika Barbara in Jan Zobec je pred slabim letom gostil tudi Radio Ognjišče. Že takrat je sodnica pojasnila, da je treba ukrepe, ki jih je vlada sprejela na predlog stroke za omejevanje širjenja novega koronavirusa, spoštovati. Po njenih besedah so lahko omejevalni ukrepi svetovani ali pravno zavezujoči. “Kjer je splošna kultura na visoki ravni, kot je to na primer na Japonskem ali v Skandinaviji, so dovolj svetovalni ukrepi, nasveti, kako naj ljudje ravnajo, da se virus na širi. Saj veste izogibanje stikom, higiena, nošnja mask in spoštovanje medosebne razdalje. Če se kritična masa ljudi tega zaveda in v skladu s tem ravna, potem ni potrebe po predpisih, ki so, priznam, v marsikateri situaciji lahko tudi togi,” je pojasnjevala. Ob tem je še izpostavila, da kjer splošna raven kulture ni takšna, da bi večini ljudi lahko zaupali, da bodo ravnali obzirno in odgovorno, potem jih je treba k temu prisiliti. “In nižja kot je splošna kultura, strožji morajo biti ukrepi, oziroma strožje se morajo izvajati. Če nekateri ne razumejo, da je treba v vrsti pred blagajno spoštovati dvometrsko razdaljo in da zato, ker rinejo v tistega pred njimi ne bodo nič prej na vrsti, potem je treba zagotoviti prisilo od zunaj. Če nekateri ne razumejo smisla ukrepov, če so brezbrižni ali celo brezobzirni do drugih, če nimajo v sebi kulture spoštovanja do bližnjega, potem jih je treba prisiliti, da bodo ravnali tako, kot je v teh časih treba. Na način, ki ga razumejo. Pritisniti je treba na druge registre, na registre, ki jih občutijo, to pa je denar, torej pritisniti je treba na registre denarnega prikrajšanja, ki ga pomeni plačilo globe. To razume vsak,” je Zobčeva še dejala.

Barbara in Jan Zobec (Foto: Radio Ognjišče)

Življenje v človeški družbi je omejeno s svobodo drugih
Na vprašanje, koga poslušati pri sprejemanju tovrstnih ukrepov, je Zobec dejal, da najprej zdravo pamet oziroma razum, ki ga utelešajo strokovnjaki medicinskih ved, ter da je potrebno poslušati svojo vest. “Ta vest pa narekuje skrb za druge in s tem povratno tudi zase. Nekateri protestirajo, da se jim odvzema svoboda in da ukrepe občutijo kot represijo, diktaturo. Lahko, da tako čutijo. Vendar je življenje v človeški družbi omejeno, omejeno je s svobodo drugih. Zato smo ljudje do drugih obzirni, uvidevni, sočutni in solidarni in tudi drugi so do nas, do mene taki. To so etični ali če hočete kategorični imperativi, ki jih narekuje vest,” je poudaril. Po Zobčevem prepričanju velika večina v ukrepih, kot sta nošnja maske in spoštovanje osebne razdalje, ne vidi kratenja svobode. Verjamejo, da s temi ukrepi varujejo druge, najbolj najšibkejše, ranljive, ljudi, ki že tako trpijo za določenimi boleznimi in starejše, se pravi tiste za katere bi bila lahko okužba smrtonosna. “Saj veste, če si sposodim tukaj na vulgaren način filozofa Immanuela Kanta iz Kritike praktičnega uma: Moralni zakon v meni in zvezdnato nebo nad menoj. Tisti, ki moralnega zakona v sebi nimajo, niso svobodni in zato vse omejitvene ukrepe doživljajo kot kratenje svoje svobode. Če ni moralnega zakona v tebi potem seveda ni zvezdnatega neba nad tabo. Nisi svoboden. Ne, nad tabo je potem namesto zvezdnatega neba pendrek. Oprostite grobemu izrazu. In ta pendrek te bo udaril po žepu. Ti bodo potem ravnali v skladu z varnostnimi ukrepi samo zaradi strahu pred pravnimi sankcijami. Zato seveda ukrepe občutijo kot represijo, diktaturo in se jim upirajo,” je modro ponazoril nekdanji ustavni sodnik.

“Sodba, ki ji nasprotujem, v 19. točki obrazložitve navaja, da je Vlada z Odlokom le prostorsko omejila domet obveznega nošenja maske, »da je pred nami pravilo o prostorski omejitvi obveznosti nošenja zaščitnih mask«, nato pa nadaljuje: »Ne pomeni pa to pravilo prepovedi ali omejitve gibanja osebam (brez zaščitnih mask) v zaprtih javnih prostorih« ter da »[t]akšne vsebine (na abstraktni ravni) ni mogoče prepoznati niti (na konkretnejši ravni) v ureditvi inšpekcijskih pooblastil za izvrševanje določb ZNB v 46.a in 47. členu.« Prvi stavek, ki ga povzemam, je že prima facie non sequitur. Jasno je, da je osebam brez mask prepovedano gibanje v zaprtih javnih prostorih – v nasprotnem tega sodnega primera sploh ne bi bilo. Storilec prekrška se je namreč v zaprtem javnem prostoru gibal brez zaščitne maske in prav zaradi kršitve te prepovedi mu je bila izrečena globa. Če bi se zaprtemu javnemu prostoru izognil, bi ostal neoglobljen. Odlok torej prepoveduje gibanje v zaprtih javnih prostorih brez zaščitnih mask – kar je identično omejitvi gibanja s pogojevanjem gibanja z nošenjem zaščitnih mask in, spet, identično zapovedi nošenja zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih,” je v odklonilnem mnenju zapisala sodnica in dodala, da tudi argument, ki se nanaša na inšpekcijska pooblastila, ne vzdrži.

Sara Bertoncelj