Dolgotrajni postopek v zadevi Trenta, kjer je šlo za prodajo nepremičnine v Trenti s strani Janeza Janše po tržni ceni se je oktobra lani zopet odprl. Gre za nadaljevanje postopka, kjer Janšo obtožujejo, da naj bi nezakonito prodal parcelo v Trenti. Ker je v postopku prišlo do zamenjave sodnika z Davidom Špernjakom, ki bi odločal o ugovoru Janše zoper obtožnico, je Janšev odvetnik prepričan, da sodišče ne bi smelo naknadno zamenjati sodnika v senatu, prav tako pa je dodal, da je vprašljivo pristransko sojenje Špernjaka v omenjeni zadevi, saj so prepričani, da je bil pod mentorstvom Primoža Gorkiča deležen subjektivnega vpliva o Janši. Matoz pa je sedaj podal še zahtevo za dopolnitev zahteve za izločitev sodnikov in sicer z opozorilom, da so zadevo napačno razporedili specializiranemu oddelku. Prav tako Janševa obramba še zahteva javno obravnavo ugovora zoper obtožnico, torej javno sejo senata v spremenjeni sestavi.
Pri zadevi Trenta, kjer gre za star postopek, ki pa ga slovensko pravosodje vsake toliko časa pogreje za javnost, po besedah odvetnika Francija Matoza ne gre za zadevo zahtevnejšega organiziranega gospodarskega kriminala, terorizma itd. Iz tega razloga je bila zadeva v fazi preiskave uvrščena v zadeve, ki ne spadajo v pristojnost specializiranega oddelka.
Z očitno napačno dodelitvijo zadeve v pristojnost specializiranega oddelka in s tem pred senat, ki ga sestavljajo navedeni sodniki, ki so razporejeni v specializirani oddelek, je podana kršitev zakonitega naravnega sodnika, navaja Janševa obramba in dodaja, da je iz navedenega mogoče upravičeno zatrditi, da se je z razporeditvijo v specializirani oddelek namenoma kršilo pravilo 1. do 4. odstavka 156. člena Sodnega reda, saj bi bila zadeva drugače dodeljena drugemu senatu in drugim sodnikom po abecednem redu.
Gre za sojenje “ad personam”
S tem, ko se je zadeva, ki spada pod redne kazenske zadeve, ne da bi se spremenila kvalifikacija kaznivega dejanja v obtožnici, razvrstila med najhujša kazniva dejanja, o katerih odločajo specializirani kazenski oddelki, je po besedah Matoza očitno, da gre res za sojenje “ad pesonam”. “Torej, da se uporablja vse možne načine, da bi se izognilo zakonitem in pravičnem sojenju in da se krši ustava, zakon in pravila samo zato, da bi o zadevi odločali sodniki, ki so očitno vnaprej določeni, ali pa naknadno (po našem mnenju napačno) določeni kot sodnik Špernjak, ki o navedeni zadevi nikakor ne more odločati.”
V preteklosti smo že poročali, da je Janša podal zahtevo za izločitev sodnikov v sojenju zoper obtožnico v stari zadevi Trenta. Lani oktobra je Janša podal ugovor zoper obtožnico, o ugovoru pa odloča zunajobravnavni senat. Po pozivu sodišču o sestavi senata, ki bi odločal o omenjenem ugovoru, je sodišče sporočilo, da je bila omenjena zadeva dodeljena sodnici Mileni Turuk. V nadaljevanju so se v zadevi želeli seznaniti tudi o sestavi tričlanskega senata, sodnik Tomaž Bromše pa je sporočil, da bodo senat sestavljali Irena Škulj Gradišar, Bernard Tajnšek in Turukova, seja pa je bila predvidena letos februarja. Konec februarja pa je sodišče poslalo dopis, kjer so zapisali, da je prišlo do zamenjave sodnika v senatu in da bo senat oblikovan po abecednem vrstnem redu predsednik in član senata, v senat pa je bil razporejen David Špernjak.
Odvetniška družba je zahtevala pojasnilo, zakaj je do omenjene zamenjave sodnikov prišlo in zahtevali izpis iz vpisnika zadev, če so bili sodniki res izbrani po abecednem vrstnem redu. Kasneje je sodnica Turukova pojasnila, da je prišlo do napake pri podpisovanju, saj naj bi bila sama v zadevi le poročevalka in ne predsednica in se pri tem opravičila. V dopisu je še pojasnila, da lahko pride do spremembe sestave senata, ki je določen za razpored v novem letu. Na zahtevo so stranke v postopku želele vpogledati v dokumentacijo, ki bi pričala o napaki sodnice in so želeli preveriti pravilnost o dodelitvi zadeve. Iz priloženega pojasnila vodje vpisnika, Primoža Goloba je izhajalo, da je bila zadeva novembra dodeljena tako imenovani naravni sodnici Turukovi kot poročevalki. Glede na dokumentacijo, ki so jo prejeli so tako prepričani, da obstaja dvom v pravilnost dodelitve naravnemu sodniku. V pritožbi poudarjajo, da bi moral o zadevi odločati le sodnik, saj ustava določa, da o pravicah in dolžnostih vsakogar lahko sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, ki so določeni z zakonom in s sodnim redom.
Vsak posameznik ima pravico do nepristranskega sojenja, v nasprotnem primeru lahko pride do izgube zaupanja javnosti v delo sodišča. Z imenovanjem sodnika Špernjaka so prepričani, da gre pri njegovem imenovanju in odločanju za ponoven politično montirani proces, saj gre kot v zadevi Patria dolgotrajnost postopka brez vsakršnega dokaza o kaznivem dejanju. Poleg tega, da je šlo za naknadno odločitev sodnika Špernjaka, o nepristranskosti sojenja priča tudi dejstvo, da je magistriral pod mentorstvom vrhovnega sodnika in profesorja kazenskega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani Primoža Gorkiča. Gorkič je bil že v preteklosti neutemeljen kritik ustavne določbe o zadevi Patria, s katero so bile razveljavljene nezakonite sodbe rednih sodišč zoper Janšo, kot so zapisali na mediji je šlo za ostro in celo nespodobno kritiko.
Potem, ko je Ustavno sodišče RS v zadevi Patria odločilo, da je bilo sojenje Janši nepošteno, ker se iz procesa odločanja ni izločil Branko Masleša, se je Gorkič odzval z zapisom v Delu z naslovom “Patria za telebane, se opravičujem za pravnike”, s čimer je po oceni nekdanjega ustavnega sodnika Matevža Krivica ustavne sodnike užalil že s samim naslovom. Ker pa je Gorkič imel do Janše izrazito odklonilno stališče s tem po prepričanju Janševe obrambe obstaja tudi sum, da je bil njegov študent Špernjak podvržen njegovim stališčem, zato obstaja utemeljeni dvom o nepristranskosti sodnika Špernjaka.
Nina Žoher