“Narava današnje krize je drugačna od takratne, a je tedaj zmagalo sodelovanje nad razlikami,” je dejal predsednik države Borut Pahor na slovesnosti na 30. obletnico postroja brigade Moris v Kočevski reki. Pahor je tako mnenja, da bi nas morali takratni dogodki opomniti na sodelovanje, h kateremu vabi tudi danes in opozarja, da lahko razdvajanje povzroči še večji razkol.
V Kočevski reki so danes slovesno zaznamovali 30. obletnico postroja brigade Moris. Slovesnosti se je udeležilo več pomembnih akterjev osamosvojitvenih procesov, med njimi predsednik države Borut Pahor, predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, nekdanji notranji minister Igor Bavčar, poveljnik Morisa Tone Krkovič in tudi premier Janez Janša, ki je bil v času osamosvojitve obrambni minister. Pahor je položil venec k spominskemu obeležju in nagovoril navzoče. Izpostavil je, da slovenska politična pomlad in osamosvojitev Slovenije na začetku 90. let dokazujeta, da Slovenci nismo nujno zgodovinski zamudniki, pa tudi to, da se iz zgodovinskih izkušenj učimo. Potem ko smo bili sredi 20. stoletja razklani, smo bili namreč pri osamosvojitvi enotni, je spomnil Pahor.
Čas osamosvojitve je čas sprave
Postroj pred 30 leti je bil pomemben, ker je bilo na tem mestu, tedanji slovenski jugoslovanski in mednarodni javnosti predstavljeno novo sodobno orožje, pa tudi zato, ker je potekal vsega teden dni pred plebiscitom o neodvisni in samostojni Sloveniji. Tedanja oblast je s tem državljankam in državljanom sporočila, da nas morda čakajo težki časi, a da se bomo borili in zmagali. “V tem smislu je bil ta postroj nenadomestljivega pomena,” je poudaril. Po njegovih besedah je šlo za čas, ko so bili dogodki nepredvidljivi, kar je terjalo vodenje z jasno vizijo, ki na začetku ni prejela enotne podpore. A izpostavi, da je bilo ravno sodelovanje ključ do enotnosti, ki nam je zagotovila podporo pri samostojnosti države na plebiscitu in kasneje tudi pri njeni ustanovitvi ter obrambi. “Mislim, da je ta čas v nekem smislu slovenska sprava par excellence,” je dejal predsednik Pahor.
Pahor je izpostavil krizo, ki smo ji bili priča pred 30 leti in tisto, s katero se soočamo danes. Pravi, da sta si krizi različni, a skupno bo obema to, da bo zmagalo sodelovanje nad razlikami. Predsednik države tako vabi k spravi in pri tem poudarja, da je popolnoma pravilno, da vseeno prihaja do razhajanj mnenj, a moramo paziti, da nas ne bo to stalo dodatnega razkola. Zlasti v časih, ki terjajo močno voditeljstvo, kritično oceno tega voditeljstva in demokratično razpravo, je po Pahorjevih besedah pomembno, da obstaja volja za sodelovanje in za potrebno enotnost, če bi razmere to zahtevale.
Zadišalo je po samostojni Sloveniji
Peterle je v nagovoru spomnil na dogodke pred osamosvojitvijo. Postroj v Kočevski reki, ki je bil po njegovih besedah “de facto prvi postroj Slovenske vojske”, je znatno prispeval k rezultatu plebiscita. Izpostavlja, da je pred 30 leti bil ravno Moris tisti, ki je celotni Sloveniji pokazal, da so s svojo močjo pripravljeni zavarovati pot Slovenije v državnost. “Pred 30 leti ni zadišalo samo po Slovenski vojski, zadišalo je po samostojni Sloveniji,” je dejal Peterle.
Kot se spominja Peterle, je Demosova vlada namreč prisegla tako rekoč v vojnih razmerah, saj je JLA na dan izvolitve razorožila slovensko Teritorialno obrambo. “Za tiste, ki so prevzeli ključne položaje, se je takrat začela vojna za Slovenijo,” je še spomnil in opomnil, da je slovenska vojska z novim orožjem stopila v bran domovini in njenim visokim ciljem.
Vojska je bila pripravljena braniti osamosvojitev
Predsednik vlade Janez Janša je v izjavi za medije poudaril, da v tem primeru ni šlo le za pomen nekega postroja vojaške enote, ki je simbolizirala nastajajočo Slovensko vojsko, ampak predvsem za prikaz dejstva, da je ta vojska ponovno oborožena. “Želeli smo pokazati, da je to nova vojska z novim orožjem, da ni več razorožena, da lahko Slovenci računajo na to, da bo plebiscitna odločitev, če bo izglasovana, tudi ubranjena,” je pojasnil.
Ob tem je izrekel zahvalo Francu Kosiju z notranjega ministrstva, ki je operativno izvedel dostavo orožja, ki so ga v Kočevski Reki nato razdelili vojakom. Orožja je bilo sicer malo, a niti v Sloveniji niti v Beogradu se ni točno vedelo, koliko ga je. Vest, ki je zaokrožila o tem, pa je bila po njegovih besedah “pomembna v obe smeri“, je dodal Janša.
Krkovič: Brigada Moris je posedovala vse generalne atribute vojaške organizacije
Postroj v Kočevski Reki se je po besedah Toneta Krkoviča zgodil v prelomnem času, ko je bilo treba v podporo plebiscitu za samostojno Slovenijo slovenski javnosti sporočiti, da imamo realne obrambne sile, s katerimi bomo ubranili plebiscitarno odločitev. Tako sta se decembra 1990 tedanji republiški sekretar za obrambo Janez Janša in sekretar za notranje zadeve Igor Bavčar odločila, da se bataljonska skupina nastajajoče brigade Moris simbolno, v imenu celotne Slovenske vojske, predstavi javnosti.
Moris kot sinonim slovenske profesionalne vojske v smislu odnosov, domoljubja in strokovnosti je moral po njegovih besedah leta 1994, po aferi Depala vas, “po politični volji globoke države začasno klinično umreti”. Vendarle pa je po njegovem mnenju v času svojega delovanja očitno in nedvoumno nakazal pravo smer dolgoročnega razvoja Slovenske vojske. Ko je govor o njenem današnjem stanju, Krkovič zato predlaga, da se v marsičem čim prej vrne z novim izhodiščem “na točko izgubljene orientacije”. Ne verjame namreč, da “po naravi stvari obstajajo bližnjice med pravo smerjo in stranpotjo, ki jo je v zgodnjem obdobju njenega razvoja, po sili razmer žal ubrala Slovenska vojska”.
Sara Rančigaj