Palača kneza Boruta

Foto: STA/epa

Med mnogimi stvarmi, ki jih v 25 letih samostojnosti nismo uspeli dostojno rešiti, je tudi bivališče predsednika Republike Slovenije. Ne trdim, da gre za najpomembnejšo stvar oziroma ključni problem Slovenije, katerega rešitev bi nas končno postavila na pravo pot in izstrelila v orbito najuspešnejših držav z najbolj zadovoljnimi prebivalci.

Problem pa dobro prikazuje naš odnos do države, njenih simbolov, njenih uradnih in izvoljenih predstavnikov. Zato bi tudi rešitev tega problema lahko pomenila majhen korak k naši normalnosti.

Slavne Murgle
Od dosedanjih štirih predsednikov Slovenije sta Milan Kučan in dr. Janez Drnovšek prebivala v tipsko zgrajenih pritličnih hiškah v Murglah, ki naj bi bila elitna ljubljanska soseska. Naziv elitna je verjetno dobila zaradi prebivalcev, saj je bila zgrajena za znanstvenike bližnjih Instituta Jožefa Stefana in Kemijskega inštituta Borisa Kidriča. Ni skrivnost, da si je Josip Broz Tito zelo želel in prizadeval, da bi Jugoslavija izdelala atomsko bombo. Poleg raziskovalcev pa so Murgle poselili tudi vplivni politični veljaki, kot so Stane Dolanc, Janez Stanovnik in Janez Zemljarič, ter manj vplivni, kot je dr. Miro Cerar mlajši.

Skratka, naselje uniformiranih hišk za najvišji razred brezrazredne socialistične družbe. Kasneje se je dr. Drnovšek sicer preselil na Zaplano nad Vrhniko, veliko časa pa je prebil tudi v posebej zanj obnovljeni brunarici v protokolarnem objektu Brdo. Kučan za zdaj ostaja v Murglah.

Kako je živel Türk
Tretji predsednik Slovenije dr. Danilo Türk je v svojem prvem in edinem mandatu bival v ženinem stanovanju v centru Ljubljane. Verjetno gre njegovi nečimrnosti in prepričanju, da bo predsednik države vsaj dva mandata, pripisati, da je kmalu po izvolitvi dal eno izmed svojih redkih dobrih pobud, da bi bilo bivanje predsednika države, ki bi moral bivati v državni rezidenci, potrebno urediti. Recimo, da zaradi gospodarske krize, ki je nastopila z mandatom predsednika vlade Boruta Pahorja, pobuda o predsedniški rezidenci ni bila nikoli uresničena …

Pred poletno ljubljansko vročino, in tudi sicer, se je predsednik dr. Türk rad umaknil na protokolarno posest Brdo pri Kranju. Ob vsakem njegovem prihodu je tam začel veljati poseben režim. Ceste in poti, ki so vodile v bližini posebej zanj ponovno prenovljene predsednikove brunarice, so bile “zaprte”, da bi obiskovalci in zaposleni s sprehajanjem ali delom ne motili razmišljujočega predsednika in njegove morebitne uradne in neuradne goste. Tako je predsednik v blaženem miru, tišini in hladu smrekovih gozdov lahko začel pripravljati strategijo za kandidaturo za generalnega sekretarja OZN in tudi za ponovno izvolitev na volitvah leta 2012, ki pa jih je izgubil. Aktualni predsednik republike Pahor živi v domovanju svoje partnerke Tanje Pečar na Kodeljevem.

Slovenska Bela hiša
Če slovenski veleposlaniki, ki v tujini predstavljajo našo državo, živijo v rezidencah, ne vidim razloga, da predsednik države, ki po ustavi predstavlja Slovenijo, ne bi živel v Rezidenci predsednika Republike Slovenije. Za ta namen bi bil verjetno najprimernejši protokolarni objekt Vila Podrožnik, ki je v lasti države in katerega vzdrževanje že tako krije proračun. Preureditev v “slovensko Belo hišo” tudi ne bi bila tako velik strošek.

Vila Podrožnik se nahaja na odlični lokaciji ob Večni poti v nekoč elitni ljubljanski soseski Rožna dolina. V bližnjih vilah domujejo številni tuji veleposlaniki in nekaj tajkunov, čez cesto je hrib Rožnik, blizu je dostop do avtoceste in tudi živalski vrt. Vila je dovolj blizu centra Ljubljane, pa vendar dovolj odmaknjena od glavnega prometa. Obiski tujih državnikov tako ne bi blokirali Erjavčeve, Tivolske in Bleiweisove, ki so sedaj ob maloumnem in nepremišljenem zaprtju Slovenske ceste s strani MOL postale še bolj obremenjene, manj pretočne in zatrpane s prometom.

Ob sprejemih tujih državnikov s častno četo predsedniku Slovenije tudi ne bi bilo treba razlagati in upam da zardevati, kdo je mož, ki z rokami, oprtimi v bok, zija in kaže hrbet Cankarjevemu domu, hramu slovenske kulture. Z imena Kemijskega inštituta je bil falirani študent kemije Boris Kidrič z demokratizacijo hitro odstranjen, še vedno pa ni bil odstranjen in v Muzej novejše zgodovine, kamor edino sodi, prestavljen njegov kip, ki tako še vedno straši v parku med Cankarjevim domom in sedanjim uradom predsednika Republike na Erjavčevi cesti.

Pahor bi bil prvi
Ne vidim razloga, da projekt Rezidenca predsednika Republike Slovenije ne bi dobil množične podpore pri večini političnih strank. Verjetno si vsak ambiciozni politik želi, da bi enkrat postal predsednik republike in da bi bival v primerni rezidenci, ne pa v stanovanju. Sedanji predsednik Pahor bi tudi s svojim znanjem in veščinami, ki si jih je pridobil z opravljanjem različnih poklicev, lahko osebno veliko pomagal pri preureditvi Vile Podrožnik v Rezidenco predsednika republike Slovenije.

Del vile bi bil namenjen zasebnemu bivanju predsednika, del vile pa bi bil urad predsednika in prostor za uradne sprejeme. Vsekakor bi se predsednika Pahorja raje spominjal kot prvega predsednika Slovenije, ki je napravil nekaj državniškega in začel prebivati v slovenski Beli hiši kot pa po njegovih zabavljaških vlogah. Verjamem, da bi se v Vili Podrožnik našel primeren prostor tudi za Pahorjevo zastavo slavnih, pohištvo bi lahko promoviralo slovenski les …

Možen medijski spektakel
Edini problem, ki bi lahko nastal, če bi predsednik bival v rezidenci, je, če se predsednik po izteku mandata ne bi želel oziroma se ne bi imel kam izseliti. Saj se še spomnimo predsednika dr. Türka, ki kljub dobro plačanim službam veleposlanika Republike Slovenije pri OZN, namestnika generalnega sekretarja OZN Kofija Anana, profesorja mednarodnega prava in prodekana na ljubljanski Pravni fakulteti in predsednika Republike Slovenije ob koncu mandata ni premogel skoraj nič premoženja. Ni imel lastnega avtomobila, ni bil lastnik stanovanja in tudi ni imel omembe vrednih prihrankov na bančnem računu. Si predstavljate medijski spektakel deložacije iz predsedniške rezidence?

Gal Kušar