Vladi grozi plaz stavk. Čeprav so začasno pogasili sindikalne požare s svojim političnim sopotnikom, Kučanovim zetom Branimirjem Štrukljem, imajo odprtih še cel kup javnoupravnih front različnih interesnih skupin, ki bi pristavili svoj piskrček pod slap davkoplačevalskega denarja, s katerim bi leva vlada zalivala svoje volilne podanike v javni upravi. Svoje zahtevajo delavci v pravosodju, ki so ravnokar izvedeli, da ne bo nič s 600 evri “happy enda”, prav tako niso zadovoljni policisti, minister Šarec in ministrica Ajanović Hojnik pa si še vedno ližeta rane, potem ko sta neuspešno nastopila pred razjarjenimi gasilci, ki jim je bilo dovolj obljub. Zdaj so svojo željo po redistribuciji javnega denarja njim v prid pokazali tudi poštarji. Napovedujejo stavko.
Sindikat poštnih delavcev je zadnji predlog vodstva Pošte Slovenije glede zvišanja plač namreč zavrnil. Če dogovora ne bo do 1. aprila, bodo verjetno od 17. aprila stavkali, je poročala Televizija Slovenija (TVS).
“Položaj zaposlenih se slabša, lastniki pričakujejo, da se poštarji odpovedo priborjeni uskladitvi plač z inflacijo in pristanejo na znižanje števila zaposlenih”, je v pismu lastnikom (Pošti Slovenije) zapisal Saša Gržinić iz Sindikata poštnih delavcev. Zagrozili so, da bodo prenehali z dostavo klasičnih pisem in položnic, pripravljeni so ustaviti poslovanje med podjetji in državljani. “Očitno si delodajalec želi implementirati samo predloge svojih strokovnih služb. Zato še toliko bolj menimo, da socialni dialog ne teče,” je za TVS dejala vodja sindikata Dijana Kos.
Dogovor iz leta 2019 ni bil izpolnjen
V sindikatu izhajajo iz lanske kolektivne pogodbe o uskladitvi plač, po njihovem izračunu bi se morale plače zvišati za najmanj šest odstotkov. Še s tem bi zaostajale za inflacijo, saj je ta lani presegla 10 odstotkov. Neuresničen je tudi nefinančni del dogovora iz časa stavke leta 2019, ko so poštarji tudi nazadnje stavkali. Največ slabe volje povzroča predlog novega načrta dostav.
Kako posluje Pošta Slovenije?
V času prejšnjega direktorja Tomaža Kokota je skupina Pošta Slovenije, ki jo poleg matične družbe Pošta Slovenije sestavljajo še neposredno in posredno odvisne družbe ustvarila čisti poslovni izid v višini 17,6 mio EUR. To je bil boljši rezultat od načrtovanega za 10,7 mio EUR oziroma za 156 odstotkov. Čisti prihodki od prodaje so znašali 461 mio EUR, kar je za 8 odstotkov več od načrtovanih.
Nadzorni svet Pošte Slovenije je nato v času nove vlade Kokota razrešil z mesta generalnega direktorja te državne družbe. Razlogi za razrešitev so naravnost absurdni, vse to pa so mediji navedli v podporo razrešitvi, češ da se je na trgu pojavil tuji konkurent, kar predstavlja spremenjene okoliščine, ki zahtevajo, da se zamenja direktor (morda vam bo obrazložitev manj absurdna, če povemo, da je Kokot član stranke SDS). Kljub izvrstnim poslovnim rezultatom so torej direktorja na hitro zamenjali.
Popoln preobrat pod novim vodstvom
Pod vodstvom novo nastavljene uprave, ki jo vodi Marko Cegnar (sicer osebni prijatelj finančnega ministra Klemna Boštjančiča) je nato prišlo do popolnega preobrata in finančnega poloma, kot je predvidljivo pri levo nastavljenem kadru. Kar pa ne pomeni, da vodstvo ni poskrbelo zase. Navkljub temu, da se Pošta Slovenija z novim vodstvom sooča z velikimi finančnimi težavami, je v drugi polovici februarja zaokrožila novica o tem, da si je Cegnar, novi generalni direktor Pošte Slovenije, ki je v preteklosti zasedal stolček predsednika uprave Intereurope, že po osmih tednih vodenja omislil luksuzno terensko vozilo znamke volvo V90 B5D cross country AWD. Pri čemer pa še posebej bode v oči, da je bil slednjemu pred tem dodeljen Volkswagen Tiguan.
“Trenutno pa se to vodstvo ne ukvarja s problemi pošte, temveč z osebnim bogatenjem in klientelizmom. Zaposleni na Pošti Slovenije se sprašujemo, ali je nekaterim, ker imajo politično podporo, res vse dovoljeno,” je mogoče prebrati v anonimki, posredovani v naše uredništvo.
Kako bo vlada pogasila vse sindikalne požare?
Vlada se je znašla v nezavidljivem položaju. Podjetja v državnem lastništvu vodijo njihovi nastavljeni kadri, finančni izidi pa so vse kaj drugega kot vzpodbudni. Na drugi strani delavci, ki jih je prizadela inflacija, zahtevajo boljše plače in izboljšane pogoje dela, ki pa jim jih nastavljeni direktorji ne morejo ponuditi, saj so družbe v velikih finančnih težavah. Fiskali svet je že opozoril, da vlada nima dovolj denarja niti za financiranje velike plačne reforme v javni upravi, kaj šele v državnih podjetjih, ki tonejo v povprečju in se otepajo s slabimi finančnimi izidi. Videti je, kot da je vlado končno doletelo lastno kadriranje, zdaj pa nima več nobenega prostora, kamor bi se lahko skrila. Letošnje poletje bo še zelo vroče.
Andrej Žitnik