Da za postavitev žičnate ograje na južni meji skrbi zasebno podjetje iz Žalca, ni nobena skrivnost. Malo manj pa je verjetno znano dejstvo, da imata tako stranka SMC Žalec kot omenjeno podjetje sedež na istem naslovu. No, vsaj do nedavnega sta ga imeli.
Brez javnega razpisa je notranje ministrstvo sklenilo posel z mikropodjetjem Minis iz Žalca, katerega direktor je Bojan Plohl. Po poročanju 24ur.com naj bi podjetje za posel dobilo kar pol milijona evrov.
Ob tem je res nenavadno predvsem dejstvo, da ima to slamnato podjetje sedež na istem naslovu kot lokalna Cerarjeva stranka. Okoliški prebivalci so novinarjem sicer povedali, da so se pred nekaj dnevi na hitro izselili neznano kam. Razlog naj bi bili neplačani lizingi in izvršbe, kar dokazujejo tudi uradni podatki. Obe podjetji Bojana Plohla s sedežem na naslovu Ulica talcev 3 v Žalcu sta imeli kar nekaj časa blokirane račune, eno je celo davčni dolžnik.
Deljena mnenja o ograji na Primorskem
Medtem se žičnata ograja na Primorskem pospešeno postavlja, čeprav tam beguncev in migrantov sploh še ni bilo. Mnenja županov tamkajšnjih občin so različna. S postavitvijo žičnate ograje na Primorskem je očitno razrešena huda državna skrivnost, ki jo Cerar še danes noče izdati, in sicer – koliko kilometrov žičnate ograje bo Slovenija postavila na meji s Hrvaško. Očitno bomo ograjo postavili kar na celotno mejo s Hrvati. Mnenja o tem pa so deljena.
136 kilometrov ograje že stoji na meji s Hrvaško, začeli pa smo jo postavljati 11. novembra.
Župan Ilirske Bistrice podpira postavitev ograje
“Prepričan sem, da v kolikor bi se ta begunski val okrepil, kar se verjetno bo, bodo takrat tudi občani videli, da je to potrebno,” je dejal Emil Rojc, župan Ilirske Bistrice, ki meni, da je ograja nujno potrebna. Prav tako so pri postavitvi ograje sodelovali bistriški gasilci, v občini pa so pripravljeni nuditi pomoč tudi v prihodnje.
V Piranu odločno proti ograji
Župan Pirana Peter Bossman je zapisal, da je v Istri žičnata ograja nezaželena. “Občini Piran bo povzročila tudi gospodarsko škodo, saj živimo predvsem od gostoljubja, dostopnosti in privlačnosti destinacije,” je izpostavil in dodal, da Istra slovi po svoji povezanosti, odprtosti in strpnosti. Prepričan je tudi, da bodeča žica ne bo preprečevala sanj o boljšem življenju, ki jih imajo migranti, zato upa, da bo čim prej odstranjena.
Pismo proti ograji Cerarju poslali direktorji in ravnatelji istrskih muzejev in galerij
Proti ograji pa se je zavzelo tudi 13 direktorjev in ravnateljev istrskih muzejev in galerij v Sloveniji in na Hrvaškem. “Postavitev bodeče žice na meji med Slovenijo in Hrvaško je za nas, ki vodimo javne kulturne ustanove na istrskem območju, nesprejemljivo dejanje, ki na simbolni in materialni ravni škoduje medsosedskim odnosom, razvoju kulturnega turizma in skupnim prizadevanjem za popularizacijo tukajšnje kulturne dediščine. Hkrati ta pregrada posreduje nevarno sporočilo, ki je naperjeno proti kulturi, svobodi, ustvarjalnosti in sožitju,” so zapisali in zahtevali odstranitev ograje.
Cerar: ”Ograja bo odstranjena, ko bo migrantski tok usahnil”
Kot pravi premier Miro Cerar, nas zaradi postavljanja ograje nihče ne kritizira. ”Razumljivo je, da tako dolge meje na terenu, ki je marsikje lahko prehoden, ne moremo drugače učinkovito nadzirati in ne moremo učinkovito usmerjati beguncev na vhodne točke,” je pojasnil. Še vedno pa premier noče izdati, koliko kilometrov ograje bo Slovenija postavila, poudarja pa, da bo ograja odstranjena takoj, ko bo migrantski tok usahnil.
Gospodarska škoda, ki je doslej nastala zaradi begunskega vala, pa po ocenah znaša okoli 2,7 milijona evrov, je povedal minister Zdravko Počivalšek. Koliko škode lahko povzroči žica na meji, je po njegovih besedah še prezgodaj reči, a jo bodo poskušali minimizirati in narediti vse, da ne bi vplivala na kmetijstvo ali turizem.
B. O., M. G., STA