Predsednika vlade smo vprašali, koliko bo stal 2. tir. V kabinetu predsednika vlade ne želijo odgovoriti na vprašanje o 2. tiru, natančneje ceni 2. tira, na katerega so po medijski zakonodaji dolžni odgovoriti v roku sedmih delovnih dni. Odgovore je zahtevala tudi informacijska pooblaščenka, vendar kljub temu še vedno niso odgovorili.
6. odstavek 45. člena Zakona o medijih pravi, da morajo organi medijem poslati odgovor na postavljena vprašanja najpozneje v sedmih delovnih dneh od prejema vprašanja v pisni obliki. Na vprašanja odgovornega urednika Nova24TV Mira Petka in programskega direktorja Nova24TV Borisa Tomašiča so v kabinetu predsednika vlade odgovorili zelo pavšalno in ju kar naprej pošiljali, naj se obrneta na Ministrstvo za infrastrukturo, čeprav so po zakonu dolžni odgovoriti sami.
Po kar treh pozivih informacijske pooblaščenke in po več ducatu izmenjanih elektronskih sporočilih nam slednji še vedno ne želijo dati konkretnih odgovorov o zadevi. Vprašali smo namreč naslednje: “Včeraj ste v oddaji Odmevi izjavili, da je projekt 2. tir transparenten in racionalen. Prosim, če nam odgovorite, koliko bo natančno znašala cena projekta skupaj s ceno financiranja in zakaj zakon predvideva plačevanje za čas 45 let po najmanj 30 milijonov evrov letno, kar znese milijardo 350 milijonov, če se potrebuje manj kot milijarda. Zakaj je predsednik vlade torej izjavil, da bo 1 kilometer proge stal 27 milijonov evrov, kar skupaj znese 729 milijonov evrov.”
Prvo vprašanje je bilo poslno že 31. maja
Prvo novinarsko vprašanje, in sicer o natančni ceni projekta, vključno s ceno financiranja, je bilo Cerarju poslano 31. maja. Ker po sedmih delovnih dneh še vedno nismo dobili odgovora iz Kabineta predsednika vlade, smo poslali še eno elektronsko sporočilo, v katerem smo predsednika vlade opomnili, da je po zakonu dolžan odgovoriti na zastavljena vprašanja ali pa jih je v skladu z zakonom zavrniti. Iz pisarne Mira Cerarja, ki naj bi bil sicer zagovornik pravne države, smo dobili odgovor v obliki kratkega stavka. Nato smo v Kabinet predsednika vlade poslali podvprašanja, na katera prav tako niso odgovorili v zakonsko določenem roku, zato jim je vprašanja posredovala informacijska pooblaščenka. Ta jim je ponovno predstavila zakon, ki pravi, da so dolžni odgovoriti na novinarska vprašanja v celoti in konkretno ter postavila 3-dnevni rok za odgovor.
Vprašanja Miru Cerarju je informacijska pooblaščenka posredovala kar 3-krat in v vseh treh primerih smo dobili pavšalne dvoumne odgovore ali pa molk. Torej na vprašanja, ki so bila Cerarju poslana 31. maja, še danes, torej tri mesece pozneje, nismo dobili odgovora. Lahko nas resno skrbi, kaj ta molk pomeni za našo pravno državo in transparentnost projekta 2. tir.
Kot lahko iz zgornjega posredovanega odgovora vidite, se v Cerarjevem kabinetu gredo svojevrstno matematiko, saj ti trdijo, da dolžina proge meri 27 kilometrov, nato pa poleg navajajo, da je od tega 20 km predorov, ki imajo 16 kilometrov servisnih cevi. Teh 16 kilometrov servisnih cevi je po njihovi logiki enakovrednih 8 kilometrom opremljenega predora. Po seštevku 27 kilometrov z 8 kilometri so prišli na vrednost 35 kilometrov in poleg pojasnili, da če se ocenjeno vrednost gradbenih del v višini 960 milijonov evrov deli s 35 kilometri proge, z vrednostjo, do katere so se ti dokopali na svojstven način, dobimo oceno vrednosti enega kilometra proge, ki je 27 milijonov evrov.
Vlada navaja le znesek gradbenih del
Marsikoga z zdravo logiko bo zgornja razlaga ocenjene vrednosti popolnoma zmedla, saj je ta v stilu, kot če bi dejali, da bo 50 kilometrov avtoceste stalo 300 milijonov, pri tem pa poudarimo, da kilometer stane 1,5 milijona evrov, kar je nelogično, saj zmnožek 1,5 x 50 znese 75 milijonov evrov in je daleč od zneska 300 milijonov, kolikor naj bi avtocesta po ocenah stala. Ko pa nam očitajo, kam gre teh 225 milijonov evrov, pa v zagovor rečemo, da gradimo šestpasovno avtocesto.
Poleg tega je treba dodati, da so na vladi v odgovoru navedli znesek gradbenih del, pri tem pa ne moremo vedeti, ali je poleg vključena cena projektne dokumentacije in odkup zemljišč, zagotovo pa to ne predstavlja stroškov financiranja, kar kaže na to, da vlada Mira Cerarja nikakor ne želi govoriti o vrednosti celotnega projekta, medtem ko smo sredi kampanje za referendum o 2. tiru. Tovrstno vedenje predstavlja dodaten signal, da bo šlo spet za vrečo davkoplačevalskega denarja brez dna, zato je odločitev na referendumu več kot jasna, in to je zavrnitev nesmiselnega zakona.
N. Ž.