fbpx

POP TV je obsodil nasilne proteste, obenem pa v svojem prispevku kot “zlobneže” prikazal policiste!?

Foto: Printscreen

Mediji so od začetka izbruha epidemije podpirali protivladne proteste, čeprav so bili ne le nezakoniti, ampak so potencialno tudi širili okužbo koronavirusa.  Podpihovali so upiranje in nespoštovanje zdravstvenih ukrepov, kar pa se sedaj pozna pri visokem številu okuženih in umrlih v drugem valu epidemije. Iz tega razloga so mediji, pa tudi opozicija, vsaj navidezno spremenili svojo naracijo. A tudi iz včerajšnjega prispevka na komercialni televiziji je bilo razvidno, da govorijo eno, delajo oziroma prikazujejo pa nekaj povsem drugega. 

Včeraj so po Ljubljani divjali protestniki oziroma bolje rečeno huligani, ki so v policiste metali goreče pirotehnične izdelke in razne predmete, tudi granitne kocke. Na posnetku, ki je bil narejen na ploščadi pred Maximarketom, je bilo jasno videti, kako je eden izmed huliganov nasilno brcnil policaja v hrbet. Kasneje so lažje ranili še nekaj drugih policistov, ki so le opravljali svoje delo. Ranjenih so bili tudi drugi ljudje, med njimi fotograf in novinar, ki so ga poleg še ene osebe morali odpeljati na urgenco. Nasilje je šlo tako daleč, da so po osmih letih morali uporabiti vodni top, dogodke je ves čas spremljal tudi policijski helikopter.

O nasilnem protestu so seveda poročali vsi mediji, nekateri so bili s kamerami celo na kraju zločina, poleg Nova24TV tudi POP TV. Na prizorišče je prišel može postave podpreti tudi notranji minister Aleš Hojs, ki je na poti naletel na novinarko Katarino Matejčič. Ta je na svoja vprašanja od njega dobila opozorilo, da so za nasilne proteste odgovorni tudi mediji, ki so mesece proteste podpirali in “jim dajali kruha.” Hojs je zvečer v oddaji Odmevi podobno očital tudi voditeljici Rosviti Pesek. Tako komercialna kot tudi nacionalna televizija, sta namreč že vse od spomladi bolj kot ne podpirali protivladne protestnike, raznim vplivnežem pa sta namenjali svoj medijski prostor. Vendar pa ni pomembno le to, o čem poročajo mediji, pač pa tudi to, na kakšen način poročajo o dogodku. Tako se pri oddaji 24ur zvečer včeraj ni dalo ubežati občutku, da komercialna televizija POP TV nekaj govori, drugo pa prikazuje. Medtem, ko so sicer resno obsodili nasilje, do katerega je konstantno prihajalo na današnjih protestih, so se zelo potrudili, da so v prispevek vstavili posnetke, ki so namigovali na to, da so bili policisti tisti, ki so izvajali nasilje.

Kdo je prestrašil gospo na avtobusni postaji? (Vir: zajetje zaslona)

V uvodu je voditeljica Petra Kerčmar povedala, da so zaradi nasilnih protestov morali reševalci podaljšati svojo dvanajst urno izmeno in obsodila divjanje huliganov, potem pa so prikazali dogajanje, ki so ga zvečer posneli. Ta insert dogodkov ni bil opremljen z razlago, interpretacijo so namenoma prepustili gledalcem. Najprej so prikazali prizor, ki se je očitno odvijal na ploščadi pred Maximarketom. Tam so se namreč začeli pretepi, nasilneži so se najprej stepli med seboj, potem pa so napadli še policiste. Vendar pa se je komercialna televizija odločila ta kontekst izpustiti in prikazati le enega izmed pretepačev, ki so ga policisti morali umiriti, ob tem pa se je skoraj po Jenullovo drl, da ne more dihati. V naslednjem kadru je pripeljal vodni top, ki je, tako je prikazala televizija, začel polivati nasilneže iz čistega dolgčasa. Iz drugih posnetkov, ki so krožili po družabnih omrežjih, je bilo jasno, da je bil top odgovor na huligane, ki so pred tem obmetavali policiste. Na posnetku v 24ur zvečer pa so ta detajl zamolčali. Takoj za tem so v kader ujeli prestrašeno gospo, ki je sedela na avtobusni postaji, druga, malo manj prestrašena gospa pa ji je razlagala, da policaji nikogar ne spustijo mimo in da ne ve, kdaj bojo sprostili ulico. Vtis naj bi bil torej, da gospa ni bila prestrašena zaradi nasilnežev, ampak zaradi policajev.

Je iz slike razvidno, kdo je v resnici “slab”? (Vir: zajetje zaslona)

Takoj za tem so vstavili odlomek, v katerem je bilo videti s policisti zastraženega ministra Hojsa, mlajši moški pa se je s Hojsovo stražo prepiral, češ da naj pustijo na miru njegovega prijatelja, ki jim ni nič naredil. Kaj je bilo pred tem, razen žvižganja Hojsu, seveda niso pokazali, verjetno pa so protestnika le želeli umakniti stran od ministra, da je lahko nadaljeval svojo pot. Naslednji kader je pokazal vrsto policistov s svojimi ščiti, medtem ko je množica ponavljala svojo parolo “lopovi, branite lopove”. V naslednjem momentu pa je pred kamero že stal “glasnik”, ki je na ves glas spraševal kaj bo z gostinci in hotelirji in občinstvu očital, da jih za omenjene boli moški spolni organ. Njegovo južnaško vpitje v nadaljevanju, so iz posnetka izrezali. Tudi tokrat so kot zlobne prikazali policiste in ne nasilneže.

Alešu Hojsu je POP TV odgovoril po svoje (Vir: zajetje zaslona)

V prispevku so namenili pozornost še umirjanju podivjane ženske, ki se je policistom, ki so delali red med pretepi, upirala. Kar je bilo seveda vidno na drugih posnetkih, ne pa na 24UR zvečer. Tu je izgledalo, kot da so se na ubogo dekle spravili trije hudobni policisti. Kerčmarjeva je potem, po koncu prispevka pojasnila, da huligani niso le napadali policiste, ampak so se spopadali tudi med seboj. Metali so granitne kocke, rakete in dimne bombe, napadali so tudi medije, policisti pa so odgovorili z vodnim topom in številne tudi aretirali, je dejala. Razlaga je bila sicer korektna, vendar pa so svojim gledalcem že pred tem, vsaj podzavestno, podali povsem drugačno interpretacijo.

Diskurzi niso sestavljeni le iz jezika, sestavljeni so tudi iz različnih praks, podob, predmetov in vsega, kar izkušnjam daje pomen z določene perspektive. Diskurzi nam ponujajo okvir, v katerem si lahko z obstoječimi znanji, izkušnjami in ponujenimi trditvami ustvarimo določeno sporočilo. Tako kot tudi na primer Tanji Fajon ne verjamemo, pa čeprav ves čas ponavlja, da se zavzema za spoštovanje protikoronskih ukrepov. Po drugi strani njena dejanja kažejo na to, da ima v interesu nekaj povsem drugega. Drugačnega. Enako tudi komercialni televiziji ne moremo verjeti, če v isti sapi govori eno stvar, prikazati pa želi, tako je videti, ravno nasprotno. In ja, tudi to je odgovornost, ki bi jo mediji morali prevzeti nase. Niso le besede tisto kar štejejo, štejejo, še toliko bolj, dejanja.

Sara Kovač