Poslanec Gorenak predlaga ukinitev zastaranja kazenskih postopkov

Foto: iStock

Poslanec SDS Vinko Gorenak je na današnji novinarski konferenci predstavil predlog priporočila za odpravo zastaranja kazenskih postopkov in preprečevanja morebitnih zlorab, ki ga je poslanska skupina vložila v parlamentarni postopek.

Poslanec je uvodoma dejal, da se mu je v prvi polovici letošnjega leta pri postavljanju poslanskih vprašanj, pri branju poročil in analiz sodišč postavilo vprašanje, ki se glasi: kaj se dogaja s tako imenovanimi zastaranji na sodišču. “Na to vprašanje sem si skušal odgovoriti na različne načine, tako da sem bral mnoga gradiva sodišč, različna poročila in prišel sem do zaključka, da ne morem ugotoviti podatkov in da država nima na enem mestu podatkov, ki bi govorili o tem, koliko stvari v slovenskem pravosodju zastara,” je dejal poslanec in dodal, da teh podatkov preprosto ni.

Edini podatki, ki jih je bilo mogoče najti, so bili po besedah Gorenaka tisti, kjer je bilo zavedeno, da je na okrožnem sodišču v Ljubljani lani zastaralo 33 zadev, na okrajnem sodišču pa 36 zadev. “Prišel sem še do dveh podatkov, in sicer da do zastaranj pride v času teka postopka ali pa da postopka sploh ni, ker ni bil razpisan noben narok. Takšnih zadev je bilo na okrajnem sodišču v Ljubljani 5, na okrožnem sodišču pa 4, za celo Slovenijo pa podatkov preprosto ni,” je povedal Gorenak. Podatke o zastaranju je nato skušal dobiti od Vrhovnega sodišča, ki pa je odgovorilo, da  podatkov nimajo in da če bi želeli to informacijo sporočiti, bi morali pregledati vse spise v Sloveniji, kar bi pomenilo ogromno dela. “To jim verjamem, a vseeno podatka nimamo,” meni poslanec.

Katastrofalna slika zastaranih primerov
Ob tem je povedal, da tudi sodna statistika  kot takšna nima rubrike o zastaranju oziroma podatkov o tem, koliko stvari zastara. “V sodni statistiki najdemo podatek: ‘rešeno z ustavitvijo postopka’. Primer je rešen, postopek pa je lahko bil ustavljen zaradi mnogih razlogov, eden od njih je lahko tudi zastaranje,” je opisal dr. Gorenak. Nadalje je dejal, da je v intervjuju predsednika Vrhovnega sodišča bilo mogoče zaslediti, da je v času od 2006 do 2010 v Sloveniji zastaralo na tak način kar 900 primerov.

Poslanec je dejal, da poslanska skupina s tem, ko je vložila zahtevo za obravnavo točke dnevnega reda, želi opozoriti na ta problem in sprejeti štiri sklepe, v katerih bi Državni zbor vladi, Ministrstvu za pravosodje in pravosodju kot takemu priporočil, da uredimo stvari tako, da bomo vedeli, koliko stvari je zastaralo, in da bomo vedeli, zakaj so zadeve zastarale.

(Ne)aktivnost sodnikov je potrebno spremljati
Gorenak je še pojasnil, da si v stranki želijo sistem glede zastaranj postaviti na noge tako, “da bomo vedeli, koliko stvari je zastaralo, zakaj in kdo je za to odgovoren, in da v primerih, ko do zastaranj pride zaradi neaktivnosti sodnika, sistem to posebej beleži in da se to upošteva glede napredovanja sodnikov,” je povedal poslanec SDS. Dodal je, da ne trdi, da slovenski sodni sistem neaktivnosti sodnikov ne upošteva že sedaj – nekateri podatki celo kažejo na to, da je vsako leto kje kak sodnik s slabšo oceno ali razrešitvijo zaradi takšnih ali drugačnih napak, tudi zaradi zastaranja, toda sistem je treba postaviti na novo.

“Med zastaranimi zadevami obstaja vrsta sodnih primerov, ki so zastarali, med njimi zadeva Satex, Elan in Patria, in katere bi sodstvo moralo pripeljati na cilj in kateri ne bi smeli zastarati.”

M. P.