Ko se je 31. januarja 2020 sodišče EU v sodbi o dopustnosti slovenske tožbe proti Hrvaški zaradi kršenja evropske zakonodaje kot posledice nespoštovanja arbitražne odločbe o meji med državami izreklo za nepristojno, je bilo končno konec dolge sage, ki jo je po nepotrebnem zorkestriral ustavni pravnik, nekdanji slovenski premier in zaenkrat še zunanji minister dr. Miro Cerar. A dejstva, da bo taka odločitev padla, so bila znana že pred vložitvijo slovenske tožbe proti Hrvaški. Slovenija je vsa opozorila prezrla.
Predsednik Sodišča Evropske unije Koen Lenaerts je Slovenijo o rezultatu sodbe opozarjal že pred dvema letoma. Ne samo to, Lenaerts je Sloveniji celo svetoval, kaj naj naredi, če želi, da lahko Sodišče EU o zadevi presoja.
Slovenija je s takratnim premierjem Mirom Cerarjem na čelu te dobronamerne Lenaertsove nasvete prezrla in jih zanemarila. Osrednji slovenski mediji so po objavi sodbe, proti kateri ni možna pritožba in je s tem enkrat za vselej postopek zaključen, to obenem skušali prikazati kot še eno zmago za Slovenijo, ter kot hudo pristranskost evropskih institucij, ki so iz nekih neznanih razlogov naklonjene Hrvaški.
Kaj vse davkoplačevalci plačajo… Produkt PF,
dame in gospodje dr. Miro Cerar!Sramota slovenske diplomacije – “Vrhunski pravnik” in zunanji minister Miro Cerar ni vedel, da Sodišče EU ni pristojno za reševanje slovenskih zdrah s Hrvati https://t.co/cBoJ2ZJxuq via @Nova24TV
— Igor Završnik 🇸🇮 (@IgorZavrsnik) December 11, 2019
Odločitev Sodišča EU se je ujemala z mnenjem generalnega pravobranilca Sodišča EU, Priita Pikamäeja, ki je konec leta 2019 predlagal sodišču, da se razglasi za nepristojno glede odločanja v slovenski tožbi proti Hrvaški.
Prezrli Lenaertsova opozorila
Ko je Slovenija leta 2018 sprožila tožbo proti Hrvaški, je Lenaerts šel celo tako daleč, da je vladajoče v Sloveniji opozarjal, da se njihova tožba sklicuje na napačen člen, na podlagi katerega Sodišče EU ne more odločati, saj nima pristojnosti. Slovenija je svojo tožbo proti Hrvaški utemeljevala na 259. členu Pogodbe o delovanju EU (PDEU), s trditvijo, da hrvaško nepriznavanje odločitve arbitraže onemogoča izvajanje evropskega prava.
(prejšnji člen 227 PES)
Država članica, ki meni, da druga država članica ni izpolnila neke obveznosti iz Pogodb, lahko zadevo predloži Sodišču Evropske unije.
Preden država članica vloži tožbo proti drugi državi članici zaradi domnevne kršitve obveznosti iz Pogodb, mora zadevo predložiti Komisiji.
Komisija poda obrazloženo mnenje, potem ko je bila obema državama dana možnost, da se v kontradiktornem postopku ustno in pisno izrečeta.
Če Komisija v treh mesecih po datumu vložitve zadeve ne da svojega mnenja, to ni ovira, da zadeva ne bi bila predložena Sodišču.
Lenaerts je vladajoči slovenski kliki predlagal, da naj se v tožbi raje sklicujejo na 273. člen PDEU, saj ta člen omogoča odločanje tudi o sporih, ki se ne nanašajo izključno na izvajanje evropskega prava. Slovenija je s Cerarjem in takratnim zunanjim ministrom Karlom Erjavcem to možnost zavrnila. Namreč za sklicevanje na 273. člen bi bila potrebno soglasje Hrvaške, slovenska vladajoča politika pa se po poročanju Expressa z uradnim Zagrebom ni želela pogovarjati o ničemer razen implementaciji odločitve arbitražnega sodišča.
(prejšnji člen 239 PES)
Sodišče je pristojno v vseh sporih med državami članicami, ki se nanašajo na predmet Pogodb, če je bil spor predložen Sodišču v skladu s posebnim sporazumom med strankami.
Slovenija je trmasto vztrajala pri arbitraži navkljub temu, da so Hrvati zaradi razkritih tajnih pogovorov med slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem in slovensko agentko na zunanjem ministrstvu Simono Drenik arbitražo razglasili za kompromitirano in s tem neveljavno, zaradi česar so od arbitraže sploh odstopili.
Ivan Šokić