fbpx

Premier Janša z madžarskim kolegom Orbanom in hrvaškim ministrom Radmanom otvoril začetek gradnje dolgo pričakovanega infrastrukturnega projekta

Foto: Vlada RS

Če ne bi imeli velike skrbi zaradi covida, bi bil današnji dan in sploh ta teden v Sloveniji tudi v razvojnem smislu tako sončen kot današnje vreme. Jutri bomo po dolgih letih in pripravah končno zasadili prvo lopato na tretji razvojni osi in danes se začenja izgradnja tega daljnovoda, katerega umeščanje v prostor in nasploh v sistem je trajalo 20 let,” je ob otvoritvi pričetka gradnje daljnovoda Cirkovce-Pince dejal premier Janez Janša in se pri tem hkrati zahvalil kolegoma iz madžarske in hrvaške za izjemno dobro medsosedsko sodelovanje v času pomladanskega vala epidemije koronavirusa.

Predsednik vlade Janez Janša se je danes udeležil otvoritve začetka izgradnje daljnovoda 2 x 400 kV Cirkovce–Pince. Otvoritev je potekala v prireditvenem šotoru na trati ob dvorcu Sternthal v Kidričevem. Predsednik vlade Janez Janša je ob tej priložnosti zbrane tudi nagovoril.

Načrtovani električni daljnovod dvakrat po 400 kV Cirkovce–Pince, ki predstavlja del povezave Slovenija–Madžarska–Hrvaška, je ena glavnih prioritet Vlade Republike Slovenije v razvoju slovenske energetske infrastrukture. Daljnovod bo vzpostavil prvo meddržavno povezavo s prenosnim omrežjem Madžarske, povečal zanesljivost delovanja elektroenergetskega sistema Slovenije, prenosnega omrežja in uvozne prenosne zmogljivosti ter ob nepredvidenih dogodkih ali obratovalnih težavah izboljšal zanesljivost napajanja odjema v Sloveniji.

V nadaljevanju objavljamo celoten nagovor predsednika vlade Janeza Janše:

Spoštovani gospe in gospodje,
spoštovani predsednik Vlade Republike Madžarske Viktor Orbán,
spoštovani zunanji minister Vlade Republike Hrvaške, minister Radman
spoštovani gospod župan,
spoštovani vsi, ki ste danes tukaj in imate zasluge, da se je po dolgi odisejadi lahko začelo z izgradnjo tega izjemno pomembnega daljnovoda.

Če ne bi imeli velike skrbi zaradi COVIDa, bi bil današnji dan in sploh ta teden v Sloveniji tudi v razvojnem smislu tako sončen kot današnje vreme. Jutri bomo po dolgih letih in pripravah končno zasadili prvo lopato na tretji razvojni osi in danes se začenja izgradnja tega daljnovoda, katerega umeščanje v prostor in nasploh v sistem je trajalo 20 let.

Prej je gospod direktor povedal, da naj bi se izgradnja zaključila v dobrih dveh letih, torej je priprava celega projekta trajala desetkrat dalj kot bo trajala izgradnja. Gre za izjemno pomemben in hkrati izjemno zahteven projekt, zato je razumljivo, da zaradi raznoraznih regulacij, pravil umeščanja v prostor, usklajevanja lokalnih skupnosti, usklajevanja različnih interesov traja dlje kot za kakšno občinsko cesto, kljub temu pa je 20 let predolga doba. To omenjam, ker imamo v Sloveniji žal velikanske probleme s hitrostjo razvojnih projektov in njihovega umeščanja v prostor, ne toliko s samo izgradnjo, ampak nasploh z birokratsko navlako. Naj bo ta primerjava z dvajsetimi leti nek opomin, da kar si je slovenska vlada zadala, se pravi očiščenje birokratske navlake, nepotrebnih postopkov, skrajšanje postopkov, drugačnega pristopa vseh, ki so uradno odgovorni za postopke v tem smislu, da iščejo rešitve, ne probleme, naj bo to dodatna spodbuda, da se ne bo nikoli več zgodilo, da nekaj traja dvajset let, preden začnemo graditi.

Ta daljnovod je izjemnega pomena. Čeprav električno energijo jemljemo kot nekaj samoumevnega, je električna energija tudi v 21. stoletju ključen označevalec in omogočevalec civilizacije.

Zdravje začnemo ceniti takrat, ko zbolimo in kaj pomeni električna energija se običajno zavemo, ko je ni. Na srečo za razliko od časov naše mladosti redukcij praktično ne poznamo več, kljub temu, pa je za to, da bo oskrba z električno energijo nekaj trajnega in dejansko samo po sebi umevnega tudi v kritičnih situacijah in bolj izjemnih časih, še vedno ena od prioritet. Če si želimo zamisliti železno dobo, si predstavljajmo, da nimamo električne energije in bomo tam.

Torej gre za projekt, ki smo ga čakali zelo dolgo, ki je izjemnega pomena, kot je gospod Mervar poudaril, ne le za Slovenijo, ampak vso regijo, zato zahvala vsem tistim v institucijah Republike Madžarske in Republike Hrvaške, ki ste prispevali k temu, da lahko danes začnemo z izgradnjo.

Ko se je ta projekt leta 2000 začel, je bilo nekaj napovedi, da glede na to, da je takrat Slovenija kandidirala za Evropsko unijo, tudi Madžarska in Hrvaška sta bili kandidatki, Hrvaška nekoliko kasneje, da moramo ta projekt dokončati, ko bomo skupaj vstopili v Evropsko unijo, ker samo politična povezava, brez energetskih in infrastrukturnih povezav je mrtva črka na papirju. Z Madžarsko smo šli skupaj v Evropsko unijo že čez štiri leta, tudi Hrvaška se je Evropski uniji pridružila prej, preden smo to zgradili.

Današnji dan je simbolnega pomena z vidika zavedanja, da zgolj nek formalen korak, fraze in podpisovanje pogodb o takšnih in drugačnih povezavah niso dovolj, da morajo temu slediti konkretna dejanja držav za to, da smo tudi dejansko povezani, energetsko, infrastrukturno, v razvojnih projektih, pa tudi v časih preizkušnje.

Izkoriščam priložnost, da se zahvalim predsedniku madžarske vlade Viktorju Orbanu, prav tako predstavniku hrvaške vlade ministru Grliću Radmanu za izjemno dobro medsosedsko sodelovanje v času pomladanskega vala epidemije koronavirusa, kjer širše povezave enostavno niso delovale in si se lahko zanesel predvsem nase in na svoje sosede. Zato je pomen današnjega koraka še toliko večji.

Čestitke in zahvala še enkrat vsem, ki ste pripomogli k temu, da smo ga lahko naredili in se veselim tistega dne leta 2021, ali 2022, ko bo električna energija dejansko stekla po tem daljnovodu, upam, da se bomo takrat lahko zbrali v večjem številu, da ne bomo sedeli narazen, da bo večer in da bo luč svetila. Hvala lepa in lep dan vsem.

Sara Kovač