51-letnik, ki se je po okužbi z novim koronavirusom znašel na Infekcijski kliniki, svari in poziva k upoštevanju preventivnih ukrepov in pravi, da naj, če ne drugega, to storimo za svoje najbližje.
V UKC Ljubljana so delili zgodbo 51-letnika, ki je želel ostati anonimen, nikoli doslej ni bil bolan, imel je le nekoliko povišan krvni tlak. Potem, ko se je okužil z virusom covid-19 in končal na Infekcijski kliniki, se javnosti priduša: “Lažje sprejemljiva je maska za enkratno uporabo kot tista, ki ti jo v bolnišnici namestijo za dotok kisika.”
Kje se je okužil
Na vprašanje, kje se je okužil, pravi, da lahko samo domneva, da na delovnem mestu. Da je sodelavec bil na krstu, kjer naj bi bil nekdo okužen. On je šel po tem, ko je za to izvedel, v samoizolacijo, ko se je vrnil v službo in je v dveh dneh zbolel, pa se je njihov vodja odločil in jih vse poslal na testiranje. Opravili so ga sedem dni po zadnjem rizičnem stiku.
Potek bolezni
Pravi, da se je pri njem isti dan, ko je izvedel za pozitiven test, zvečer pojavila vročina, vse pogostejši kašelj, glavobol … Najprej se je skušal pozdraviti doma, z lekadoli in podobnim, z družino so ločili spalnice, da se ne bi nalezli tudi oni. Končal je v samoizolaciji, v kateri je še danes, dva tedna po okužbi.
Kdaj in zakaj je pristal v bolnišnici?
V bolnišnici je pristal šesti dan po začetku simptomov, saj mu je pričelo zmanjkovati sape, v pljučih je čutil nekakšen balon, meglico, ki kar ni hotela stran. Vsak kašelj mu je pobral več kisika, kot mu ga je uspelo vdihniti, na neki točki se mu je, zaradi pomanjkanja kisika, tudi zavrtelo. Ker ni mogel spati in se je to dogajalo tudi preko noči, se je zjutraj odločil, da ne more več in je poklical dežurnega zdravnika.
Remdesivir zanj deloval zelo dobro
V bolnišnici je nato prejemal kisik, sredstva proti kašlju, bistveno pa je bilo zdravilo remdesivir, ki se je pri njem izkazalo za zelo učinkovito – situacija se je v štirih dneh občutno izboljšala. Prej ni mogel spati drugače kot na hrbtu, ker je težko dihal in imel hude bolečine. Z zdravilom se je stanje zelo izboljšalo, dodajali pa so mu tudi prehranske dodatke za energijo.
Imel je srečo
Kot pravi, je v primerjavi z nekaterimi na oddelku imel srečo, saj so enemu od sosedov na oddelku na kisik priklopili tudi ženo. Strah, da se bodo okužili bližnji je nenehno prisoten, zase pa pravi, da so doma naredili neke vrste sobo za izolacijo in da brez zaščite nihče ne pride niti do vrat njegove sobe. Vse, kar uporabi in potem položi pred vrata, prebriše s krpo in sprejem za dezinfekcijo. Nato še enkrat vse prebrišejo in dezinficirajo.
Počutje je nekoliko boljše
Zdaj, ko je spet v domači oskrbi, se počuti nekoliko boljše, čeprav se še vedno hitro zadiha in je brez prave energije. Tistim, ki dvomijo v resnost situacije, polaga na dušo, naj ponovno premislijo:
“Lažje sprejemljiva je maska za enkratno uporabo kot tista, ki ti jo v bolnišnici namestijo za dotok kisika. Naredimo to zase in za svoje najbližje.
Bistveni človekovi pravici sta tisti do življenja in zdravja, šele nato lahko govorimo o drugih. Če razumemo bolezen, se da veliko narediti, tudi sami lahko poskrbimo za to, da zamejimo širjenje okužbe, že znotraj družine.
Bojim pa se, da bomo kmalu prišli do situacije, ko bodo ljudje verjeli zaradi osebnih izkušenj in to spoznanje plačali z visoko ceno.”
Aleš Ernecl