Obe letali sta bila izdelani leta 1975 in istega leta ju je prevzela jugoslovanska vlada. Uradno sta bili del jugoslovanske letalske družbe, vendar sta obe imeli civilne in vojaške registrske številke. Maršal je ob nakupu dveh svojih zasebnih letal kupil še dve letali, da sta prevažali osebje in opremo, hkrati pa sta služili kot izvidniški letali. Med letom so iz varnostnih razlogov spremenili svoj urnik, tako da ni bilo znano, v katerem letalu je Tito.
Nekdanji Titov pilot opiše zadnji vzlet
Titov zadnji let je bilo potovanje v Havano, konec leta 1979. Ko je Josip Broz Tito, star 87 let, na letališču Jose Marti Havana prišel iz boeinga 727, ga je objel njegov gostitelj, kubanski predsednik Fidel Castro, neumorni podpornik uvozno-izvozne revolucije. Ozren Vukajlović, nekdanji pilot Titove “enote”, je povedal, da je bilo vreme med pristankom na Kubo popolno, a na dan vrnitve je začelo deževati. “Stojimo na vzletno-pristajalni stezi in kontrola letenja pravi, da ni pogojev za vzlet. Tisti pred letalom nočejo odstraniti podstavkov … Spustim se iz letala, jih sam odstranim, vrnem se v kabino in dam plin! Kolesa so mi bila na pol v vodi, a vseeno vzletimo … Po pol ure me je poklical general Žutič, pilot drugega Titovega letala, v katerem je bil tudi sam Tito, za mano vzletijo še oni … In za nami nihče! Saj je deževalo in si niso upali … Vse delegacije so bile na Kubi naslednjih sedem dni,” z nasmeškom pove Ozren Vukajlović.
V teh dneh so fotografije notranjosti enega od boeingov preplavile internet. Posebej zanimivo je, da obstajajo nasprotujoče si informacije. Natančneje, nekateri pravijo, da je šlo za notranjost letala, medtem ko ga je Tito uporabljal, drugi pa, da gre za fotografije notranjosti po Titovi smrti. Zanimivo je tudi pogledati, kakšna razkošna notranjost je bila v Titovem prejšnjem letalu, DC-6B.
Po Titovi smrti so letala postala last Aviogenexa in jih je danska družba Sterling Airways za kratek čas uporabljala v drugi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja.
YU-AKD je bil leta 1998 oddan v najem makedonskemu MAT, pozneje pa ga je uporabljala družba Chanchangi Airlines. Letel je tudi za kamerunski AL in Lone Star Airways. Po razpoložljivih podatkih sta bili letali 2006 prodani družbi Pennant Aviation. Leta 2004 naj bi YU-AKH letel za indonezijsko družbo Efata Papua na poti od glavnega mesta Džakarte do Papue, vendar tam ni ostal dolgo in je bil mesec pozneje vrnjen v Aviogenex .
Eva Poljanc