Šale je konec, levičarji uvažajo nasilje: Na petkovem protestu v Ljubljani korakali zamaskirani Antifa skrajneži iz tujine!

Zamaskirani Antifa skrajneži, med katerimi so tudi ekstremisti iz tujine.

Petkovi vsakotedenski nezakoniti protesti postajajo vedno bolj nasilni, na dan pa prihaja vse več dokazov, da na njih sodelujejo tudi skrajneži Antifa iz tujine. Za radikalno levičarsko organizacijo je znano, da spodbuja nasilne oblike protestov, kakršne vidimo po mestih ZDA in Evrope. “Okrepljeni iz tujine, kot sem opozarjal, teroristi ANTIFA korakajo po glavnem mestu Republike Slovenije. Levičarji uvažajo nasilje. Državljani imamo po ustavi in zakonu pravico živeti varno, imamo pravico, da nihče ne ogroža naših otrok, žensk, starejših, nikogar. Šale je konec!,” se resnosti položaja zaveda poslanec Slovenske demokratske stranke Branko Grims.

Petkovi nezakoniti protesti se bližajo vrelišču, ko ne bo več mirna večina le vzklikala protivladnih gesel. Postali bodo plen tujih manjšinskih in nasilnih anarhistov Antife, ki jim po glavi hodi samo nasilje. Tega se zaveda tudi ena izmed t.i. protestniških voditeljic Tjaša Prošek. Kot je opozorila, je sama globoko razočarana, da se mirni protesti končujejo in jih plačani anarhisti iz tujine želijo uničiti. Plačancem, ki želijo ugrabiti proteste je očitala, da zaradi nestrpnosti, protesti niso več mirni.

Anarhisti prevzemajo proteste
Medtem ko se je njen sovoditelj protestov Jaša Jenull preizkušal v vlogi Antifajevca in bil zaradi kršenja zakonov aretiran s strani policije, Proškova vidi situacijo drugače. Zato je v svojem videu na Facebooku povedala, da različne skupine ljudi zaradi anarhističnih plačancev zapuščajo proteste. “Tole je pod vsakim nivojem. Tisti, ki ne razume, da so tukaj mamice z otroki v vozičkih in na ramenih, ki jih tole resnično ogroža, tako da ne razumem maloumja, ki se je spravilo organizirati ta napad na ograjo,” je razočarana ugotovila Proškova.

Prva na udaru bo policija
Predsednik vlade Janez Janša je večkrat povedal, da podpira proteste, saj gre za legitimno pravico vsakega posameznika. Vendar je poudaril, da bi morali organizatorji protestov, upoštevati zakone. Žal jih niso, saj za njih zakoni ne veljajo. V času epidemije so jih kršili množično. V najbolj nehvaležni vlogi so se znašli predstavniki slovenske policije, ki morajo svoje delo opravljati po službeni dolžnosti. Če potegnemo vzporednice iz vseslovenskih vstaj iz leta 2012 in 2013, ko je drhal vanje metala granitne kocke in druge predmete, bodo ti ponovno tarča anarhistov, saj so do sedaj mirno prenašali različne izgrede in provokacije.

Antifa iz nemško govoreče države. (Foto: Nova24TV)

Naslednja faza pa bo uničevanje, kot je te dni razvidno v številnih ameriških in nekaterih evropskih mestih. Vedno bolj zaostrena situacija lahko skrbi lastnike trgovin in lokalov, saj je te predstavljajo tarčo anarhistov, ki ne verjamejo v zasebno lastnino in trdo delo. Tujo lastnino namreč uničujejo z največjim užitkom. Njihova filozofija takšna dejanja nagrajuje, saj gre za uničevanje lastnine kapitalističnih gospodarjev. Karkoli bi naj to pomenilo.

Rojstvo modernih antifašističnih gibanj se piše  v “Bitki za Seatlle” leta 1999
V našem mediju smo v nekaterih člankih že nakazali, da za sedanjimi globalnimi anarhističnimi gibanji, stojijo vplivni svetovni igralci kot je judovski milijarder George Soros. Anarhistično nasilje pa ni nekaj novega s čimer se v zadnjih dvajsetih letih ne bi srečali. Njihov vzpon se je pričel z začetkom protiglobalističnih gibanj ob koncu prejšnjega tisočletja, ko so bili predstavljeni kot pravičniški branik proti kapitalizmu.

Prizori razgrajanja in divjanja anarhističnih borcev proti globalizaciji, 21.julija 2001 v Genovi. Si to želimo v Sloveniji?

Za začetek njihovega delovanja v moderni dobi, po padcu Berlinskega zidu, velja množičen shod globalistov v Seatllu leta 1999. Z drugimi besedami so prav ta protest poimenovali Bitka v Seatllu. Sledili so prizori gorečih mest iz Genove, Madrida in Pariza. Njihova moč uničevanja se je znova izkazala po svetovnem zlomu gospodarstva leta 2008. Svojo priložnost so začutili tudi v letošnji svetovni zdravstveni krizi virusa covid-19.

Luka Perš