Se zgodovina ponavlja? Kučan predlaga vladi, da se Ukrajine ne podpre z orožjem, nasprotno, razorožil bi jo, kot je razorožil TO!

Datum:

Več znanih Slovencev je novo vlado pozvalo k “razumnemu oblikovanju stališča do vojne v Ukrajini” in k uresničevanju zaveze iz koalicijske pogodbe, da bo vlada na področju zunanje in obrambne politike izhajala iz “ustavnega načela mirovne politike ter kulture miru in nenasilja”, med njimi pa je seveda spet svoje usluge ponujal tudi Milan Kučan.

Kot je zapisalo skoraj 20 vidnih intelektualcev in politikov, med njimi oba še živeča nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk, sicer ni nikakršnega dvoma, da je ruski predsednik Vladimir Putin z ukazom o napadu na Ukrajino zagrešil “neizbrisljiv vojni zločin”, zato so pozvali k “razumnemu oblikovanju stališča do vojne v Ukrajini” ob sklicevanju na uresničitve zaveze iz koalicijske pogodbe. Ocenjujejo, da morata Zahod in Slovenija kot njegov del poiskati alternativne pristope k ukrajinski vojni, take, ki bi rusko in ukrajinsko vodstvo pripravili k resnim mirovnim pogovorom.

A v tem pozivu ne razpravljajo o okoliščinah, ki so privedle do krvave drame, temveč ugotavljajo, da je konflikt prestopil 100. dan, da so okupacijske sile zasedle in nadzorujejo petino ukrajinskega ozemlja ter da vse dosedanje sankcije niso omajale Putinove odločenosti za nadaljevanje agresije. Zahodno oboroževanje ukrajinskih sil prispeva k moči njihovega odpora, a realnih možnosti, da bi lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja, ni.

V nadaljevanju so pojasnili, da več ko sofisticiranega orožja prejme Ukrajina, več ga aktivira tudi Rusija, kar pa vodi v podaljševanje vojne in eskalacijo v “dolgotrajno pozicijsko vojno, ki prinaša dolgotrajno pobijanje in uničevanje, s podražitvami energentov in žitaric pa ima za talca Evropo in velik del sveta”. Vse to pa posledično pripelje do novega, hujšega begunskega vala.

Foto: epa

Predsednika vlade Roberta Goloba, zunanjo ministrico Tanjo Fajon in ves ministrski zbor pozivajo, da s podporo državnega zbora v Bruslju izpostavijo to vprašanje, ki naj vodi v oblikovanje “konkretne in uresničljive, za obe vojskujoči si strani sprejemljive evropske ponudbe za mirovna pogajanja. Prekinitev sovražnosti, umik okupacijskih sil in implementacija minških sporazumov za vzhod Ukrajine iz leta 2014 in 2015 realno niso mogoči, če ne bosta obe državi dobili mednarodnih varnostnih jamstev. Ta za Rusijo vključujejo prekinitev nadaljnjega širjenja zveze Nato in ameriške vojaške navzočnosti proti ruskemu ozemlju. V Evropi je treba zgraditi novo varnostno arhitekturo, ki jo je širitev zveze Nato na vzhod celine vse bolj načela”, so zapisali, piše Politikis.

S takšno opredelitvijo do ukrajinske vojne in diplomatsko proaktivnostjo bo nova slovenska vlada uresničevala ustavno načelo mirovne politike ter zavezanosti kulturi miru in nenasilja in pri v tem prizadevanju zagotovo ne bo osamljena, svoj poziv zaključuje 18 vidnih akademikov in politikov, med njimi profesor socialne psihologije in kolumnist Vlado Miheljak, sociologa Rastko Močnik in Rudi Rizman, pisateljica in antropologinja Svetlana Slapšak in Mirovni inštitut.

Ana Hribar

Sorodno

Zadnji prispevki

Mladi zdravnik: Podcenjevali smo, kako zelo je tej vladi vseeno

Včeraj je potekel stoti dan zdravniške stavke. Vlada Roberta...

Ali ima Boštjančič pred koncem javnega razpisa že svojega izbranca ?!

Pojavljajo se namigi, da naj bi finančni minister Klemen...

Bo Tusk prekinil sodelovanje z ZDA in Južno Korejo pri gradnji jedrskih elektrarn?

Vlada Donalda Tuska naj bi razmišljala o sodelovanju s...