Medijska pluralnost postaja velik problem slovenske družbe. Alternativni mediji so odkrili marsikatero nečednost aktualne oblasti. Dominantni mediji pa so raje kritično držo začeli grdo napadati. “Uveljavljena je sintagma, da predstavljajo mediji t.i. četrto vejo oblasti. To pomeni, da kljub temu – za razliko od drugih treh vej oblasti – nimajo formalnih pristojnosti sprejemanja javno zavezujočih odločitev, s svojim delovanjem, tj. informiranjem državljanov o dogajanju v družbi, pomembno, v določenih primerih celo odločilno vplivajo na obnašanje nosilcev javnih funkcij,” v svoji kolumni razmišlja Matevž Tomšič. A nekateri si želijo, da bi zopet vladalo medijsko enoumje.
Mediji so v priznanih in urejenih evropskih družbah zavzemajo vlogo četrto vejo oblasti. V Sloveniji pa vlada občutek, da bi vsi mediji morali biti medijsko enoumni. Alternativni mediji so v zadnjem času raziskali marsikatero nečednost in napake vladajoče elite. Dominantni mediji, da bi priskočili pomoč in pričeli nečednosti raziskovat pa raje grobo napadajo prav te medije, kateri so trn v peti aktualni oblasti. “Rečemo lahko, da slovenski mediji tega svojega poslanstva večinoma ne opravljajo tako, kot bi ga morali. Glavni razlog za to je šibka pluralnost medijskega prostora, kjer večina ustvarjalcev medijskih vsebin bolj ko ne odkrito širi levičarske ideje in favorizira levo politično opcijo”, pa v svoji kolumni opozarja dr. Matevž Tomšič.
Sistemska korupcija v najčistejši obliki. #presstitucija https://t.co/OEwHYQPLN0
— Janez Janša (@JJansaSDS) October 27, 2019
V svoji kolumni izraža pomisleke, ko se na oblasti pojavi desnica. Takrat začnejo dominantni mediji kričati in delati paniko. Zraven tega si še izmislijo kritiko utišanje medijske svobode ter sestavljajo medijske peticije. “Tako so večinski mediji takrat, ko je bila na oblasti desnica – kar je bilo manjši del po osamosvojitvenega obdobja –, sesuvali malodane vsako potezo vlade in prenapihnili vsako njeno napako; medtem ko so takrat, ko je bila na oblasti levica – kar je bilo večji del po-osamosvojitvenega: obdobja –, imeli precej bolj benevolenten odnos do vlade, saj so njene odločitve bolj ko ne podpirali, njene napake pa pretežno ignorirali.” Hinavska medijska narava dominantnih medijev se kaže tudi tokrat v reševanju vsake hude napake in afer aktualne vlade Marjana Šarca.
Dominantni mediji Marjana Šarca povzdigovali v “Luko Dončiča” slovenske politike.
Ob tem se tudi spomni hvalnic na račun Marjana Šarca slovenskih levičarskih dominantnih medijev. “V času sedanje vlade pa je apologetstvo dominantnih medijev dobilo novo dimenzijo. Spomnimo se vseh hvalnic premierju Marjanu Šarcu, ki so mu jih izrekali razni mnenjski voditelji, njegovi »odločnosti« in voditeljskim sposobnostim. Primerjalo se ga je celo s košarkarskim zvezdnikom Lukom Dončičem.”
Ali bi Luka Dončič pozival državna medija, da naj ne oglašujejo v kritičnih medijih oblasti? Šarec je to naredil z lahkoto
Šarec pa si je še javno upal pozvati državna podjetja, da tistih kritičnih medijev do oblasti naj državna podjetja prenehajo nakazovati oglaševalski denar. “Tudi škandaloznemu javnemu pozivu predsednika vlade, naj podjetja v večinski državni lasti prenehajo oglaševati v »malopridnih« medijih, se pravi tistih, ki širijo »sovražni govor« (beri: kritizirajo vladajočo levico), so osrednji mediji servilno sledili. In tudi Društvo novinarjev Slovenije je Šarca pri tem podprlo.” Dominantni mediji pa so odigrali grdo in hinavsko igro v primeru največjih vladnih afer, v katero sta bila udeležena predsednik vlade Marjan Šarec in njegov sekretar za nacionalno varnost Damir Črnčec. Sledili pa so še pritiski Črnčeceve zaupnice Vida Žurge na Bojana Požarja.
Slovenski mediji postali “piškotarji” svoje usode
Slovensko novinarstvo, podporniki levice, pa so se navadili na novinarsko “piškotarstvo”. To pomeni, da so složni silam tranzicijske levice. Ta pa obvladuje večino medijskega prostora v Sloveniji. “Večina novinarjev in drugih mnenjskih voditeljev podpira tranzicijsko levico zato, ker ima ta v svojih rokah večino finančnih in drugih resursov. Zato jim za svojo lojalnost lahko deli »piškotke« v obliki bolje plačanih služb, svetovalnih pogodb, nagrad in drugih oblik javne promocije. Tudi če se jim v njihovem poklicu zalomi, lahko takšni novinarji računajo na nadaljevanje kariere v politiki in z njo povezanih službah (v vlogi raznih piarovcev, svetovalcev za komuniciranje itd.). Tovrstni novinarski »prestopi« se v zadnjem času kar vrstijo. In kot po »naključju« se vsi ti nekdanji novinarji odločijo za povezavo s strankami levice.”
Tole je tipičen primer, kako vladajoča politika ustvarja probleme tam, kjer jih ni, z namenom obračunavanja s tistimi, ki ne sodijo v kontekst njene socialistične ideologijehttps://t.co/qESLsMRbVb
— Matevž Tomšič (@MatevzTomsic) October 26, 2019
Medijska svoboda postaja podobni svinčeni medijski svobodi bivšega komunističnega režima
Vladajoča oblast in z njo servilni dominantni mediji pa se trudijo na vsak način utišati kritične alternativne medije. S podporo t.i. levičarskih hujskačev Domen Savič pripravlja kulturno ministrstvo novo medijsko zakonodajo. Celotni aparat nadzora pa vladajoča klika namerava izvajati skozi instrument nadzora t.i. sovražnega govora. “To še posebej velja za predlog, po katerem lahko medijski inšpektor izloča tiste vsebine, ki širijo t. i. »sovražni govor«. Glede na to, da je ta pojem raztegljiv kot elastika, ga je mogoče zlahka instrumentalizirati za politične namene. V praksi bo to kaj hitro privedlo do anatemiziranja tistih medijskih prispevkov in zapisov, ki promovirajo ideje, ki so v nasprotju s pogledi oblasti, in sankcioniranja tistih medijskih organizacij, ki širijo tovrstne »politično nekorektne« vsebine. To pa de facto pomeni uvajanje cenzure”, zaključuje kritično razmišljanje o slovenski medijski krajini dr. Matevž Tomšič.
Luka Perš