fbpx

Slovenija na visokem 22. mestu po svetovnem indeksu znanja

Foto: Pixabay/Montaža Demokracija

Po svetovnem indeksu znanja so med najboljšimi državami Švica, Švedska in ZDA. Tudi Slovenija dosega dobre rezultate in se med 154 opazovanimi državami uvršča na 22. mesto. K dobremu rezultatu najbolj prispeva stopnja predvisokošolske izobrazbe, vzpodbudno okolje ter tehnično in poklicno izobraževanje ter usposabljanje. Boljše rezultate pa bi dosegali na račun večjega števila študentov, vključenih v poklicne visokošolske programe, višjih plač srednje kvalificiranih poklicev, večjega števila raziskovalcev v visokem šolstvu, večje vključenosti delovne sile v visoko šolstvo in večjega prometa z internetnimi podatki.

Svetovni indeks znanja prikazuje pomemben dodatek k razumevanju svetovnega zbirališča znanja o razvoju, saj predstavlja raznolike in zanesljive podatke, ki lahko pomagajo državam in odločevalcem, da bolje razumejo in se učinkoviteje odzovejo na izzive in preobrazbo. Kazalnik ocenjuje sedem njemu podrejenih kazalnikov zaradi njihove soodvisnosti in osredinjenosti v procesu kognitivnega in razvojnega napredka.

Močna povezava med kakovostjo kapitala znanja na eni strani in zmožnostjo gradnje učinkovitega gospodarstva znanja, ki prinaša pravičen in trajnosten razvoj na drugi strani, zahteva oceno sistema človeškega kapitala in njihovih rezultatov, ki so zajeti v preduniverzitetno izobraževanje, tehnično in poklicno izobraževanje in usposabljanje (TVET) ter visokošolsko izobraževanje.

Foto: Freepik

Naložbe in donosi znanstvenih raziskav, razvoja in inoviranja so prav tako osrednji za trajnostni razvoj in se jih ocenjuje skozi raziskovanje, razvoj in inovacije (RDI). Napredek, dosežen pri razvoju tehnološke infrastrukture in uporabi njenih rezultatov, se odraža v informacijski in komunikacijski tehnologiji (IKT), medtem ko gospodarstvo daje oceno gospodarske odprtosti in konkurenčnosti.

Najboljši globalni indeks znanja dosegajo Švica, Švedska in ZDA
Izboljšave v vseh teh vidikih razvoja, ki temeljijo na znanju, zahtevajo primerno in podporno okolje, ki temelji na družbenih in političnih svoboščinah, pa tudi zdrave okoljske in zdravstvene razmere, napredek, pri katerih se odraža v okolju, ki to omogoča. Najboljši indeks znanja imajo v svetovnem merilu Švica, Švedska, ZDA, Finska in Nizozemska.

Slovenija je na 22. mestu
Slovenija je vodilna na področju infrastrukture znanja in glede na svojo majhnost dosega odlično 22. mesto med 154 opazovanimi državami v letu 2021. Prav tako je na 22. mestu od 61 držav z visokim človeškim razvojem. Kot naše prednosti štejejo delež dijakov, ki so vpisani v srednje poklicne programe, odstotek zaposlenosti v proizvodni industriji, stopnjo dosežene izobrazbe prebivalstva, stopnjo izterjav zaradi insolventnosti in nizko smrtnost otrok, mlajših od pet let.

Vir: Global Knowledge Index

Kot področje možnih izboljšav izpostavljajo višji odstotek študentov, ki so vključeni v višješolske poklicne programe, boljše razmerje med plačo srednje kvalificiranih poklicev v primerjavi s povprečno plačo, višji odstotek raziskovalcev v visokem šolstvu, večjo stopnjo vključenosti delovne sile v visoko izobrazbo in večji fiksni širokopasovni internetni promet glede na naročnino.

Vir: Global Knowledge Index

Po podrejenih kazalnikih se po stopnji predvisokošolske izobrazbe uvrščamo na visoko 13. mesto, na področju omogočajočega okolja na 20. mesto, na področju tehnične in poklicnega izobraževanja ter usposabljanja pa na 24. mesto. Nekoliko slabši smo na področju raziskav, razvoja in inovacij (RDI), in sicer smo na 25. mestu, na področju visokošolskega izobraževanja smo na 26. mestu, na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije in gospodarstva pa se uvrščamo na 27. mesto.

Sara Rančigaj