Po uspešno izvedenih evropskih volitvah bo enega največjih izzivov s katerim se bo soočala Evropska unija predstavljal dogovor o proračunu. Vsakih sedem let se namreč v EU sklene dogovor glede dolgoročnega načrta porabe. Ker pa se glede tega morajo soglasno strinjati vsi voditelji držav članic EU, ne čudi, da ponavadi pogajanja dolgotrajna. Glede na to, da se proračun porablja za financiranje projektov, je pomemben angažma vsake posamezne države članice. Slovenija pa žal spada med države, ki tega niso sposobne, saj je bila pri črpanju evropskih sredstev v zadnjih petih letih vseskozi med najslabšimi državami EU.
Da nam je doslej uspelo počrpati le pičlih 20 odstotkov vseh sredstev, ki nam je na voljo iz sedanje evropske kohezijske politike 2014–2020, se lahko zahvalimo Cerarjevi in Šarčevi vladi.
Preberite več: [VIDEO] Tako je Šarčeva spitzenkandidatka Irena Joveva pogorevala iz soočenja v soočenje!
Prejšnji sedemletni finančni načrt se je nanašal na obdobje let od 2014 do 2020. Prvič do sedaj v zgodovini organizacije, je bila sprejeta odločitev, da bo prišlo do zmanjšanja realnih stroškov. Na podlagi dolgoročnega načrta, se vsako leto predstavniki 28 vlad in Evropski parlament strinjajo glede natančnih podrobnosti letnega proračuna EU.
Britanski BBC je pod drobnogled vzel proračun za leto 2017, da bi ponazorili, koliko je vsaka od držav članic EU prispevala in prejemala. V letu 2017 je bilo med neto plačniki devet držav: Nemčija, Francija, Italija, Nizozemska, Avstrija, Finska, Švedska, Danska in Irska. Nemčija je predstavljala največjo neto plačnico, saj je prispevala 12,8 milijarde evrov, sledila pa ji je Velika Britanija z 7,43 milijardami evrov.
Vsaka država članica EU plača enak delež svojega nacionalnega prihodka
Vsaka država članica EU plača enak delež svojega nacionalnega prihodka v EU proračun, kar pomeni, da bogatejše države vplačajo več, kot pa revne. EU pa prav tako priteče 75 odstotkov od prihodkov iz naslova carin, kmetijskih dajatev in dajatev na sladkor, ki jih vsaka država članica pobere, ko blago vstopi v carinsko unijo.
EU porablja denar za financiranje širokega ranga projektov, ampak okrog 80 odstotkov proračuna vsako leto gre za dve glavni področji. kmetijstvo in razvoj revnejših območij EU. Torej revnejše države in tiste, ki imajo več kmetij, dobijo več. Poljska je veljala za največjo neto prejemnico iz proračuna EU, kar pomeni, da je dobila nazaj več, kot je prispevala, sledile pa so Grčija, Romunija, Madžarska in Portugalska. Luksemburg in Belgija, dve izmed najbogatejših držav članic EU, sta se prav tako znašli na seznamu neto prejemnic iz proračuna EU, ker prejemata velik delež sredstev za administracijo, glede na to, da imajo tam sedež evropske institucije, kot sta Evropska komisija in Evropski parlament.
Če pa pogledamo neto plačnike in prejemnike izražene na osebo, se pojavi drugačna slika. Največja neto plačnica v proračun EU na prebivalca je Nizozemska, sledijo pa Švedska, Nemčija, Danska in Velika Britanija na petem mestu z 112.85 evri v letu 2017. Luksemburg je na vrhu seznama neto prejemnikov na osebo, saj je veliko število evropskih institucij, ki ima sedež v državi z manj kot 600.000 prebivalci. Drugi največje prejemnice so bile Litva, Estonija, Grčija, Madžarska in Latvija.
Črpanje sredstev nujno za izboljšanje kakovosti življenja
Slovenija je kot država članica EU upravičena do črpanja evropskih sredstev, med katerimi največji delež predstavljajo sredstva iz kohezijske politike, ki so namenjena podpori ustvarjanja delovnih mest, poslovne konkurenčnosti, gospodarske rasti, trajnostnega razvoja in izboljšanja kakovosti življenja državljanov. Črpanje sredstev je nujno, če želi država članica izboljšati kakovost življenja svojih državljank in državljanov.
V zadnjih petih letih, ko nam vladata Cerar in Šarec, je Slovenija uspela počrpati le borih 20 odstotkov od 3,3 milijarde evrov sredstev iz evropske kohezijske politike 2014–2020. Najbolj kritično je bilo nedvomno leto 2017, ko Slovenija od kohezijske politike, ni prejela niti centa. Glede na to, da se finančno obdobje zaključi že naslednje leto, bomo očitno večji del sredstev, ki bi ga lahko portali pustili v Bruslju.
Da Slovenijo v Bruslju še vedno čakata 2 milijardi evrov, ki bi jih morali do drugega leta počrpati, je preko družabnega omrežja Facebook opozoril tudi prvak SDS Janez Janša, ki je poudaril, da ga izredno čudi, da področje črpanje evropskih sredstev, ki predstavlja nevralgično točko, ne predstavlja tematike predvolilnih soočenj, ki ga organizirata tako RTV SLO kot tudi POP TV.
Seveda je očitno, da so se glede črpanja evropskih sredstev v predvolilnih soočenjih sprenevedali, ker so s tem želeli sprenevedati glede nesposobnosti levičarske vladne elite. Žalostno pa je, da s tem sprenevedanjem največja škoda nastaja Slovenkam in Slovencem.
H. M.