Slovensko združenje domoljubnih novinarjev: Agenti političnega podzemlja želijo ustvariti vtis, da je menjava oblasti botrovala močnemu poslabšanju medijske svobode

Foto: Demokracija

Agenti slovenskega političnega podzemlja z nastalo situacijo poskušajo ustvariti vtis, da je nedavna zamenjava politične oblasti botrovala močnemu poslabšanju medijske svobode pri nas, kar pa ni v skladu z resnico. V ozadju je interes, da bi se javnomnenjski trendi, ki so ta čas v prid vladi, obrnili, meni Združenje domoljubnih novinarjev Slovenije.

“V zvezi z dopisom Vlade Republike Slovenije, s katerim se je ta odzvala na obtožbe slovenskih novinarjev pri Svetu Evrope, je v javnosti prišlo do vtisa, da vlada sramoti ugled Slovenije v tujini in da opravičuje svoje pritiske na svobodo medijev,” so zapisali v Slovenskem združenju domoljubnih novinarjev.

V Združenju še navajajo, da takšne interpretacije niso resnične, in da je v vsebini dopisa precej dobro opisana problematika svobode medijev v slovenskem prostoru. Prav zato so v Združenju v nadaljevanju zapisali, da podpirajo izjavo, ki jo je na svoji spletni strani zapisalo Združenje novinarjev in publicistov, kot odziv na omenjeni dopis, saj ne gre za “depešo”, kot je mogoče zaslediti v javnih občilih.

Društvo novinarjev Slovenije, ki je pristransko pritrjevalo Šarcu, sedaj glasno kritizira aktualno vlado
In prav ta dopis je odziv na lažne obtožbe, “kakršne širijo agenti slovenskega političnega podzemlja in ustvarjajo vtis, da se je po zamenjavi vlade medijska svoboda nenadoma močno poslabšala, čeprav je prejšnji predsednik vlade Marjan Šarec celo javno pozival k umiku oglaševanja iz medijev, ki so blizu pomladni strani.” Društvo novinarjev Slovenije, ki protestira, pa je Marjanu Šarcu ob njegovi izjavi prikimavalo.

Predsednik LMŠ Marjan Šarec (Foto: STA)

Zanimivo je, da poskuša velika večina slovenskih medijev ignorirati vsebino dopisa, osredotoča pa se na odzive, ki letijo nanj. Slednji so osnovani na splošnih vrednotnih sodbah, s čimer se skuša prikrajšati slovensko javnost za verodostojne informacije. Slovenci po večini ne poznajo resnice. “To pa pomeni, da je kršena njena pravica do obveščenosti, in to zaradi izrazito političnih interesov medijev, ki to prikrivajo – predvsem z namenom, da bi bistvo problema ostalo zakrito in da bi se javnomnenjski trendi, ki so ta čas v prid vladi, obrnili.”

Ponavljajo se stari partijski vzorci: večinski mediji podajajo mnenja glede dopisa, vsebino pa prikrivajo
Po mnenju Združenja domoljubnih novinarjev takšno dogajanje spominja na reakcije partijskih organov, ki so leta 1987 v Sloveniji in drugje po tedanji Jugoslaviji izrekali glasne obsodbe na račun slovenskega nacionalnega programa, objavljenega v 57. številki Nove revije. Hkrati spomnijo, da so ti isti organi obenem skušali na vse mogoče načine preprečiti, da bi slovenska javnost prebrala vsebino te številke Nove revije.

Foto: sta

Potemtakem velja rek, da se “zgodovina ponavlja”. Pri številnih predstavnikih slovenskih medijev je moč opaziti enak vzorec obnašanja, ki je bil značilen že za njihove predhodnike in politične mentorje. V njihovem ravnanju gre namreč zaznati duha in vrednote, ki jih je zagovarjala zveza komunistov, in ki jih je branila njihova tajna policija. In takšni vzorci ravnanja so opazni prav v času, ko je Vlada RS obremenjena z odpravljanjem posledic epidemije novega virusa. “Takšnega ravnanja zato v Slovenskem združenju domoljubnih novinarjev ne moremo razumeti drugače kot veleizdajo.”

Tudi v Združenju novinarjev in publicistov se strinjajo z vsebino vladnega dopisa
V Združenju novinarjev in publicistov so danes prav tako podali mnenje, da je vladna depeša o stanju v slovenskih medijih, ki jo je mogoče prebrati na “spletni Platformi Sveta Evrope za svobodo izražanja” in predstavlja odziv na sporne zapise o pritiskih Vlade na novinarje, v skladu s pričakovanji izzvala močne negativne reakcije, in sicer s strani tako nekaterih politikov kot tudi osrednjih slovenskih medijev, poroča Znp

Obenem v društvu poudarjajo, da je vsebina dopisa “faktografsko precej točna in izpostavlja določene ključne probleme slovenskega medijskega prostora, na katere smo v ZNP v preteklosti v svojih poročilih o stanju v slovenskih medijih že opozarjali.”

Domen Mezeg