Šokantno razkritje Branka Grimsa: V letih 2009–2010 se je z vednostjo vodstva banke v NLB-ju opralo za milijardo ameriških dolarjev denarja!

Datum:

Danes so se na nujni seji Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb sestali člani in članice komisije, ki so obravnavali zaprosilo omenjeni komisiji za odzivno poročilo v zadevi preiskovalne komisije, ki preiskuje zlorabe v slovenskem bančnem sistemu. Kot je po seji v izjavi za medije povedal predsednik KNOVS Branko Grims so prišli do šokantnih spoznanj, in sicer da je bilo v letih 2009 in 2010 prek Slovenije opranih za kar milijardo ameriški dolarjev denarja, čeprav iz države, ki je pod sankcijami, in iz bank, ki so pod embargom in tako na črnem seznamu. Denar naj bi prerazporedili in ga poslali na več tisoč naslovov, za kar obstajajo uradni dokumenti, a uradne institucije v Sloveniji o tem še vedno molčijo oz. se ni zgodilo nič.

Branko Grims je po seji izpostavil, da ima konkreten primer velike mednarodne razsežnosti, “ker je bil del tega denarja očitno porabljen za plačilo določenih uslug v zelo kočljivi zadevi, tudi za zvezo Nato v ZDA”. Po njegovih besedah je bilo vse izvedeno preko NLB-ja oziroma preko Slovenije.

Zgodba, ki jo je začela raziskovati komisija, ki preiskuje zlorabe na področju bančništva oziroma banksterje v Sloveniji, je v pristojnosti KNOVS, ker gre za uporabo prikritih metod in sredstev ter za sodelovanje s tujimi službami in kriminalistično policijo. Grims je razkril, da konkreten primer doslej ni imel ustreznega epiloga, pri čemer pa se seje danes ni udeležil direktor Urada za preprečevanje pranja denarja Darko Muženič, ki je ključen v danem primeru.

Kriminalistična policija obveščena, šele potem ko je bila zgodba o pranju denarja skoraj že zaključena
Celotna zgodba o pranju denarja naj bi se odvijala v letih 2009 in 2010, reakcija uradnih institucij pa je bila ekstremno pozna. “Po ugotovitvah, ki so bile predstavljene danes, šele meseca avgusta 2010, medtem ko je bila kriminalistična policija o tem prvič obveščena šele meseca oktobra 2010, resneje pa novembra 2010, to je dobra dva tedna prej, preden je bila celotna zgodba pranja denarja v Sloveniji končana,” je dejal poslanec SDS.

Kar je še posebej zanimivo: zgodba se je končala šele zaradi reakcij tujih bank, ki so začele v 402 primerih opozarjati na spornost teh nakazil, poslale so tudi uradne proteste, tri banke pa so v delu, ko gre za konkretna nakazila, kratko in malo nehale sodelovati z NLB in niso več sprejemale tega denarja. Šele potem ko je prišlo tudi do velikih posledic za ugled Slovenije in njenega bančnega sistema, naj bi po besedah Grimsa prišlo do reakcij Urada za preprečevanje pranja denarja in obvestila pristojnim institucijam.

Po podatkih policije in drugih služb sicer do danes ni bil nihče nikoli preganjan ali ovaden, gre pa za stvari, ki imajo izjemen mednarodni in tudi finančni vidik. Pri tovrstnih transakcijah denarja so provizije običajno 5-odstotne, če pa je država pod embargom  šlo naj bi za Iran pa so provizije veliko večje, kar pomeni, da je nekdo nekje pridobil protipravno premoženje v višini najmanj 50 milijonov dolarjev, lahko pa še več, vse tja do 300 milijonov dolarjev, je še opozoril predsednik KNOVS.

Zaradi zaupnosti dokumentov še prezgodaj govoriti o imenih
Grims sicer zagotavlja, da se bo tako slovenski kot tudi mednarodni javnosti dokazalo, da se takšne stvari brez posledic ne morejo dogajati na slovenskih tleh. V ZDA naj bi sicer odkrili primer enega od teh nakazil (dokumenti zgoraj), ki je bilo uporabljeno za nekoga, ki je pridobival nezakonite podatke in pri tem ponarejal dokumente oz. zamolčal podatke o samem sebi, kar so odkrili šele lani. Takratno vodstvo NLB je po besedah Grimsa takšno dogajanje ves čas zagovarjalo, po nekaterih notranjih informacijah se je skušalo vse skupaj celo pomesti pod preprogo.

Ker gre za zaupne dokumente, o konkretnih imenih sicer Grims (še) ni želel govoriti, je pa preiskava zlorabe v bančnem sistemu dokazala, da je bil denar razdeljen na nekaj čez 9000 naslovov, in se točno vidi, kam je ta denar šel. Je pa Grims namignil, da je izjemno pozno reagiral ravno Urad za preprečevanje pranja denarja, saj hitra reakcija očitno nekomu ni bila v interesu.

Mimogrede, v letih 2009 in 2011 je bil predsednik uprave NLB-ja Božo Jašovič, medtem ko so mesta članov v upravi zasedali tudi Marko Jazbec, Robert Kleindinst, Claude Deroose in David Benedek.

L. S.

Sorodno

Zadnji prispevki

V Luki Koper zasegli 260 kg kokaina

V koprskem pristanišču naj bi po informacijah Televizije Slovenija...

Republikanski senator v Kijevu: Ukrajina se mora čim prej pridružiti zvezi Nato

Znani ameriški republikanski senator Lindsey Graham se ta teden...

Dr. Simoniti: Slovenija se mora zbuditi in narediti konec tej vladi

Samo javnost in nihče drug ne more pripravi teh...

[Video] Golob postregel z novim “golobizmom”

"V tunelu je noč najtemnejša ..." Ne, to ni...