Število okužb s covidom-19 po svetu in Evropi narašča, število uvoženih okužb v Sloveniji upada

Novinarska konferenca o aktualnem stanju glede bolezni covid-19. Vladni govorec Jelko Kacin (Foto: STA)

“Cilj vseh nas je, da v novo šolsko leto vstopimo zdravi in predvsem, da zdravi tudi ostanemo,” je poudaril vladni govorec Jelko Kacin. Vse moči vlade so zato uperjene v predčasno odkrivanje novo okuženih, predvsem v preprečevanje vnosa in prenosa okužb med učenci, dijaki, učitelji ter ostalimi zaposlenimi v šolah. Starše pozivajo, da so pozorni na svoje zdravstveno stanje in na stanje svojih otrok ter ustrezno odzivni na morebitne znake okužb. V zadnjih dneh so sicer zabeležili manjši delež uvoženih okužb, pri čemer gre za posameznike, ki jim je že bila dodeljena karantena, kar je zelo spodbudna novica za preprečitev nadaljnjega širjenja virusa.

Zdravstvena inšpekcija v teh dneh izvaja poostren nadzor upoštevanja karantenskih odločb, predvsem pri mlajših državljanih. Vlada Republike Slovenije se bo sestala na Brdu pri Kranju, pregledala epidemiološko poročilo za Slovenijo in se pripravila na nov morebitni val okužb v jesenskih mesecih. V torek je bilo opravljenih kar 1439 testov, potrjenih pa je bilo 36 novih okužb, med katerimi je bilo le sedem takšnih, ki so bili uvoženi iz tujine. Spodbuden podatek je tudi to, da so bili okuženi posamezniki, katerim je že bila prehodno odrejena karantena.

Nuška Čakš Jager, epidemiologinja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje je za javnost povedala, da število okužb v svetu še vedno strmo narašča, saj smo skupno presegli število 23 milijonov okužb. “Tudi Evropa beleži velik porast okužb, v Sloveniji je bilo zabeleženih 2722 okužb do sedaj,” je poudarila. “Če pogledamo sliko po svetu, je razmerje med celinami enako porazdeljeno, obe Ameriki imata velik odstotek okuženih, vidimo pa tudi kar precejšen porast tudi v Aziji, Evropa pa v svojih odstotkih niha,” je še povedala in obrazložila, da se je situacija v Evropi precej spremenila in je število okužb precej poraslo. Največji delež okuženih beležimo v državah kot so Rusija, Španija, Italija in Velika Britanija.

Namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni v NIJZ Nuška Čakš Jager (Foto: STA)

“Potrjenih okužb med zdravstvenimi delavci je nekaj, vendar ne narašča, pač pa smo z včerajšnjim dnevom odkrili še eno novo okužbo stanovalke v DSO. V poletnih dneh smo zabeležili bistveno večji porast okužb v starostni skupini med 15 in 35 let,”je obrazložila Čakš Jagrova. Po skupnem številu okužb je največ okuženih v starostni skupini med 25 in 34 let. Med mladimi je bilo okuženih več moških kakor žensk, v starostni skupini 45 do 54 let pa je bilo okuženih več žensk. Največja razlika v okužbah med spoloma je v starostni skupini nad 85 let, kjer je okuženih trikrat več žensk, kakor moških.

Število okuženih po spolu in starostnih skupinah (Foto: NIJZ)

V zadnjem času smo bili priča večjemu število uvoženih okužb in s povezano okuženimi z uvoženimi okužbami, če primerjamo s podatki od začetka pojave koronavirusa v Sloveniji. Največ uvoženih okužb smo prejeli iz Hrvaške (179), Bosne in Hercegovine (45), Srbije (30) in Kosova (19), skupno pa smo jih uvozili 323.

Število predlogov za karanteno (Foto: posnetek zaslona)

“Zaznali smo izjemen odstotek tistih, ki so v karanteni in so zboleli,” je še poudarila Čakš Jagrova. Delež tistih, ki smo jih dali v karanteno in zbolijo bistveno večji kot med tistimi, kot je bil na začetku, saj je takrat zbolelo le tri odstotke tistih, ki jih je bila odrejena karantena, medtem ko sedaj dosegamo že deset odstotkov vseh tistih, ki so zboleli in jim je bila odrejena karantena. “Karantena je v tem trenutku tisti ukrep, ki nam omogoča, da obvladujemo širjenje bolezni,” je še povedala. Virus nam je naložil dodatno breme, a je za uspešen potek vseh procesov zelo pomembno, da zaradi stika z rizično osebo ali prihoda iz rizične države ukrepe dosledno spoštujemo.

Čakš Jagrova je še obrazložila razliko med izolacijo in karanteno: “Izolacija pomeni osamitev bolne osebe ali osebe, kateri smo potrdili Covid-19, torej okužbo. Ta oseba gre v izolacijo in zanjo skrbi lečeči zdravnik. Karantena je ukrep, ki ga poznamo že iz spisov sedmega ali devetega stoletja pred začetkom našega štetja /…/ s katero so reševali vsakršno širjenje okužbe /…/ karantena pa je osamitev zdrave osebe, ki je bila v nekem tesnem rizičnem stiku z osebo, ki je bolna ali okužena in zato v času inkubacije jo zadržimo v karanteni, da preprečimo nadaljnje širjenje okužbe ki bi se pokazala znotraj tega obdobja.”

Sara Kovač