Državni sekretar na Ministrstvu za zdravje Franc Vindišar je na novinarski konferenci povedal, da je namen samotestiranja v šolah vzpostaviti varno šolsko okolje za učence, dijake in zaposlene v šolstvu s šolanjem v živo. Projekt samotestiranja v šolah je podprla tudi Komisija RS za medicinsko etiko, poleg tega pa se je stroka odločila, da je izvajanje samotestiranja v šoli neprimerno boljša rešitev, saj s tem pridobimo na verodostojnosti rezultatov. “Cepljenje je najbolj učinkovito orožje proti covid-19. Prav vsi moramo storiti vse, da dosežemo čim večjo precepljenost prebivalcev. Vsa cepiva, ki jih je odobrila EMA, so varna in učinkovita,” je še pojasnil Vidišar. Poleg Vindišarja pa je tudi pediater dr. Marko Pokorn pojasnil, da so testi za samotestiranje otrok varni in primerni, tako da ga tudi 6-letni otrok lahko pravilno izvede, ob nadzoru odrasle osebe
Zdravnik in pediater dr. Marko Pokorn je povedal, da se na Pediatrični kliniki dnevno srečujejo z duševnimi stiskami otrok in mladostnikov. Ključno je, da se otroci vrnejo v šole in da izobraževanje poteka na klasičen način. Izobraževanje v šolah mora potekati na varen način in samotestiranje otrok je korak v pravo smer. Otroke postavlja v aktivno vlogo pri soočanju z epidemijo, otroci sami zagotavljajo varnost lastnega šolanja. Na Pediatrični kliniki so v zadnjih mesecih izvedli približno 5.200 hitrih antigenskih testov na njihovih pacientih in spremljevalcih. Ob tem so odkrili 43 pozitivnih. Hitri antigenski testi hitro postrežejo z odgovorom ter so bistveno bolj dostopni od PCR testov. Hitri testi dobro prepoznajo osebe, ki so najbolj kužne in s tem nevarne za okolico. “Na Pediatrični kliniki imamo dobre izkušnje z uporabo hitrih antigenskih testov. Z njihovo rabo je Pediatrična klinika postala varna bolnišnica tako za otroke in njihove starše, kot za zaposlene. Novi antigenski testi, ki bodo na voljo za samotestiranje otrok v šolah, so bistveno manj neprijetni, kot klasični odvzemi testnih brisov. Testi za samotestiranje otrok so varni, primerni in tudi 6-letni otrok ga lahko pravilno izvede ob nadzoru odrasle osebe. V primerjavi z brisom nosno-žrelnega prostora je tudi neprimerno bolj prijeten in primerljiv z vrtanjem po nosu,” je pojasnil dr. Pokorn.
Včeraj so v Sloveniji opravili 4588 testiranj, pozitivnih je bilo 1049 tastov, kar predstavlja 22,9 odstotka. Hospitaliziranih je bilo 617 oseb, bolnikov na intenzivni negi je bilo 146. Iz bolnišnic so odpustili 79 oseb, umrli so štirje bolniki. 7-dnevno povprečje je znašalo 1014 potrjenih primerov, kar je bistveno višje kot včeraj, ko je znašalo 903. Najvišjo 14-dnevno incidenco imata Savinjska (840) in Primorsko-notranjska regija (767), najnižji incidenci pa sta še naprej v Pomurski (496) in Posavski regiji (470). 7-dnevna incidenca na nivoju države znaša 338, včeraj 301.
Namen samotestiranja v šolah je vzpostaviti varno šolsko okolje za učence, dijake in zaposlene v šolstvu
Državni sekretar na Ministrstvu za zdravje Franc Vindišar je na novinarski konferenci povedal, da je namen samotestiranja v šolah je vzpostaviti varno šolsko okolje za učence, dijake in zaposlene v šolstvu s šolanjem v živo. Želimo identificirati okužene in preprečiti nadaljnje širjenje okužbe. Samotestiranje je prostovoljno in brezplačno. Na začetku bo potekalo za učence 3. triade osnovne šole in dijake v srednjih šolah. V primeru pozitivnega hitrega antigenskega testa se ta potrdi s standardnim PCR testom. Prvič bo samotestiranje izvedeno v šoli s sodelovanjem zdravstvenega osebja: za dijake bo prvo samotestiranje potekalo 16. 4. 2021, za učence v 3. triadi osnovne šole pa glede na dogovor, a po vsej verjetnosti po prvomajskih počitnicah. Klicna svetovalna številka 01 478 68 48 deluje vsak delovni dan med 8:30 in 15:30 uro. Na njej lahko starši, učitelji ter dijaki in učenci pridobijo potrebne informacije o samotestiranju. Projekt samotestiranja v šolah je podprla tudi Komisija RS za medicinsko etiko. Stroka se je odločila, da je izvajanje samotestiranja v šoli neprimerno boljša rešitev, saj s tem pridobimo na verodostojnosti rezultatov. Cepljenje je najbolj učinkovito orožje proti covid-19. Prav vsi moramo storiti vse, da dosežemo čim večjo precepljenost prebivalcev. Vsa cepiva, ki jih je odobrila EMA, so varna in učinkovita.
DS @MinZdravje Franc Vindišar: Namen samo-testiranja v šolah je vzpostaviti varno šolsko okolje za učence, dijake in zaposlene v šolstvu s šolanjem v živo. Želimo identificirati okužene in preprečiti nadaljnje širjenje okužbe. pic.twitter.com/pjZOf5zooT
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 13, 2021
Med anketiranci je zaznana nagnjenost k teorijam zarot
Ada Hočevar Grom z NIJZ je povedala, da večina anketiranih v SI-PANDA upošteva predpisana priporočila za preprečevanje prenosa virusa, torej uporaba zaščitne maske v javnosti (91,5 %), izogibajo se obiskovanju starejših, kadar imajo znake okužbe (89 %), vzdržujejo medosebno razdaljo (86,7 %) itd. Anketiranci so najmanj podpirali nočno omejitev gibanja na prostem – ta ukrep je podpiralo le 32,6 odstotka oseb. 54,6 odstotka podpira omejitev zbiranja ljudi do 10 oseb in 60,2 odstotka obvezno nošenje mask zunaj, ko ni mogoče zagotoviti razdalje 2 metra. Popolno zaprtje države v smislu zaprtja večjega dela gospodarstva in stroge omejitve gibanja (le do lekarne in trgovine ter 50 metrov od doma) je podpirala petina anketirancev (20,7%). 65,2 odstotka anketiranih meni, da cepivo proti covid-19 lahko pripomore k zajezitvi širjenja SARS-CoV-2. 57,8 odstotka anketiranih navaja, da se bodo cepili proti, ko bo cepivo zanje na voljo. Namera za cepljenje najvišja do sedaj. Med tistimi, ki se še niso cepili, bi se 45,8 odstotka cepilo, če bi lahko sami izbrali, s katerim cepivom bodo cepljeni. Več kot tretjina necepljenih oseb (35,9%) bi se cepila v primeru, da bi bilo cepljenje pogoj za dopustovanje v tujini. Na poslabšanje epidemije kroničnih nalezljivih bolezni bo vplival tudi slabši življenjski slog v času pandemije. Skrbi vztrajanje najbolj nezdravih življenjskih navad v najmlajši starostni skupini oseb. Duševno zdravje se je na splošno nekoliko izboljševalo, kar lahko pripišemo tudi zmožnosti odraslega prebivalstva, da se prilagodi na nove okoliščine in lažje sooča s stresnimi dogodki, ki smo jim priča med pandemijo. Med anketiranci je zaznana nagnjenost k teorijam zarot. Trend je stabilen ves čas raziskave (december 2020 – marec 2021), kar potrjuje ugotovitve, da je pandemija nalezljive bolezni tudi v Sloveniji okrepila infodemijo.
dr. med. Ada Hočevar Grom, NIJZ, na današnji novinarski konferenci o izsledkih 9. vala raziskave SI-PANDA. pic.twitter.com/ghfayb4yR0
— NIJZ (@NIJZ_pr) April 13, 2021
Med epidemijo je prišlo do porasta nasilja v družini
Psihologinja mag. Nina Krohne je pojasnila, da je raziskava pokazala, da je duševna stiska, ki jo posamezniki čutijo v času epidemije covid-19, srednje intenzivna. Udeleženci raziskave se z njo srednje uspešno spoprijemajo. Udeležence raziskave skrbi strah pred okužbo bližnjih, strah pred negotovo prihodnostjo ter omejevanjem svoboščin. Med epidemijo je prišlo do porasta nasilja v družini oziroma v partnerskem odnosu in na delovnem mestu. Večina meni, da psihološke podpore ne potrebuje. Tisti, ki menijo, da podporo potrebujejo, večinoma pomoči niso poiskali.
psihologinja mag. Nina Krohne: Raziskava je pokazala, da je duševna stiska, ki jo posamezniki čutijo v času epidemije #COVID19, srednje intenzivna. Udeleženci raziskave se z njo srednje uspešno spoprijemajo. pic.twitter.com/Z3s8DYsyXC
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 13, 2021
Sara Bertoncelj