“Tvoja pravica je, da se ne testiraš, vendar potem si lahko ves dan doma. To je tvoja prostovoljna odločitev. Če pa hočeš obiskovati trgovine … in hoditi v službo, potem se pa moraš testirati, ker je to predpis,” je v pogovoru okrog poseganja v človekove pravice in uporabe zaščitnih mask, cepljenja, upoštevanja pogoja PCT in testiranja komentirala univerzitetna profesorica prava in nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču EU dr. Verica Trstenjak.
V oddaji Mozaik dneva na Radiu Ognjišče je dr. Verica Trstenjak spregovorila o svoji novi knjigi, ki na podlagi prakse govori o spoštovanju človekovih pravic v luči Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. V času koronakrize smo po njenih besedah spoznali, kako pomembne so človekove pravice, iz tega razloga jo veseli, da je knjiga izšla ravno v tem času. “Mislim, da je sedaj ravno pravi čas, da se zavedamo ne samo svojih človekovih pravic, ampak tudi odgovornosti, ki so nam v zvezi s tem dane,” je poudarila.
V času pandemije se je po besedah Trstenjakove povečal individualizem, in sicer predvsem v tem, da se v glavnem zavedamo samo svojih pravic. “Ko govorimo o človekovih pravicah, moramo vedeti, da človekove pravice niso absolutne, ampak so omejene s pravicami drugih.” Kot je pojasnila, naša pravica sega samo do tam, dokler ne posegamo v pravico drugega. “Torej, kje se kaže, da smo veliki individualisti? V začetku epidemije in tudi ves čas v zvezi z ukrepom nošenja zaščitnih mask. Češ, ne bom je nosil, ker mi to ne ustreza, ker ni varno za moje zdravje … Ampak tukaj ne gre samo za tvoje zdravje, ampak gre tudi, ali ti s tem ogrožaš zdravje drugega. Če ogrožaš zdravje drugega, posegaš v njegovo zdravje,” je bila jasna.
Spoštovanje ukrepov za zajezitev virusa v Sloveniji je primerjala s Švedsko in Avstrijo. Po besedah Trstenjakove se pravila na Švedskem spoštujejo, četudi so ta samo predlagana, ravno tako ni nujno, da so zapisana. “Samo na podlagi priporočila to še ne deluje, ampak je potrebno sprejeti zakon, ko je sprejet, se tega ljudje držijo, to spoštujejo in je seveda zelo, zelo stroga kontrola. Ko je nekaj sprejeto z zakonom v Sloveniji, pa se začnejo razprave o tem, kako bomo to izigrali, kako tega ne bi upoštevali,” je poudarila in dodala, da se je na Švedskem na priporočilo zdravstvene stroke cepilo bistveno več ljudi kot pri nas. Tako lahko države, kjer je visoka precepljenost odpravljajo omejitve. Države, ki so dosegle visoko precepljenost, so po besedah Trstenjakove dokaz, da le s cepljenjem lahko premagamo krizo, če ne želimo imeti kolapsa, zlasti na področju zdravstva. Kot pravi, imajo mediji vlogo, da to na pravilen, objektiven in uravnotežen način predstavijo javnosti.
Pri ukrepih ne gre za zaupanje v politiko
Na podlagi predlogov s strani strokovnjakov so sprejeti vsi predpisi v zvezi s koronakrizo, je izpostavila. “V tem konkretnem primeru so to zdravniki, ljudje, ki se ukvarjajo z nalezljivimi boleznimi, so tudi strokovnjaki na Institutu Jožef Stefan, ki se ukvarjajo s tem širjenjem virusa, in če mi tem ljudem ne zaupamo, zakaj imamo potem te institucije. Potem odpravimo študij medicine, odpravimo zdravstvo, odpravimo Institut Jožef Stefan …” Trstenjakova je prepričana, da moramo zaupati strokovnjakom, saj jih imamo zato. Kot je zatrdila, gre za veliko razliko v primerjavi s Švedsko. “Ne gre za zaupanje v politiko, saj teh ukrepov ni predlagala politika, predlaga jih zdravstvo, ne samo zaradi vašega zdravja, ampak tudi zaradi zdravja drugih,” je dodala.
Glede Avstrije je dejala, da je tam cepljenje proti covidu-19 tako kot pri nas prostovoljno. Po njenih besedah pa se je potrebno zavedati omejitev, ki jih prinese odločitev za necepljenje. “Tvoja pravica je, da se ne testiraš, vendar potem si lahko ves dan doma. To je tvoja prostovoljna odločitev. Če pa hočeš obiskovati trgovine, kulturne in športne prireditve in hoditi v službo, potem se pa moraš testirati, ker je to predpis. Tam se tvoja prostovoljnost konča ” je dejala na temo polemiziranja testiranja s strani nekaterih.
Postelje zasedejo necepljeni
Odgovornost stroke in uradnih organov, ki potrjujejo zdravila in cepiva je po besedah Trstenjakove pomembna. Visoka stopnja varnosti namreč pripomore pri tem, da se lahko človek izogne tragičnim dogodkom. Pristojna evropska agencija mora delovati tako, da bomo imeli zaupanje v potrjena cepiva vsi, tudi skeptiki, je prepričana. Med drugim je opozorila na dejstvo, da če bo zmanjkalo postelj na intenzivni negi, to pomeni, da jih bo zmanjkalo tudi za tiste, ki jo potrebujejo zaradi drugih bolezni, kot je rak. “Cepljeni proti bolezni covid-19 praviloma ne pristanejo bolnici. Postelje zasedejo v pretežnem delu necepljeni. S cepljenjem torej poskrbimo, da bodo postelje v bolnicah na razpolago vsem tistim, ki jih potrebujejo zaradi bolezni covid-19 ali drugih bolezni. In pomagamo zdravstvu, ki je že preobremenjeno,” je izpostavila in glede spoštovanja ukrepov zatrdila: “Bodimo človek človeku ne le, ko gremo na dopust, ne le zaradi predpisov, bodimo človek človeku tudi doma, vedno, ker smo ljudje.”
Nina Žoher