Tanjo Fajon skrbi stanje demokracije na Madžarskem, poziv naj ostane doma, pa ne: Sedaj ima menda veliko časa za socialne stike

Tanja Fajon (Foto: STA)

“Tudi ‘vojna’ med oblastjo in novinarji v zadnjem času, tudi to me spominja na neke ne tako davne čase, ko se je začelo omejevanje demokracije in svobode medijev pri sosedih na Madžarskem,” modruje Tanja Fajon, obenem pa se požvižga na stvarnost v Sloveniji, saj je prav včeraj Miroslav Petrovec, član svetovalne skupine na ministrstvu za zdravje, ljudi pozval, naj se nikar ne obiskujejo, ampak dosledno upoštevajo navodilo “ostani doma”. Tanja Fajon pozivov očitno ne spoštuje: “Na vrtovih so sosedje pridno delali in čez ograje smo klepetali skoraj kot včasih. Morda še več, ker imam sama te tedne neobičajno veliko časa za socialne stike, za družino, za prijatelje.” Če jo zares skrbi, da bi Janševa vlada s svojimi ukrepi po tihem uvedla nekakšno diktaturo, naj le pridno ostaja doma in tako tudi sama pripomore k zaustavitvi širjenja korona virusa. 

Na spletni strani SD je svoje karantenske doživljaje z nami velikodušno delila tudi evropska poslanka Tanja Fajon. Prispevek nosi pomenljiv naslov: “Slovenija, dežela svobodnih ljudi, napredka in razvoja?” Najprej nam poslanka postreže z nekaj idile: “Gledam skozi okno na prazno ulico in razmišljam, kako nenavadno mirno je. Le sem in tja kak mimoidoči, morda družinica z majhnimi otroci na sprehodu, še poroča SD, Pisma iz karantene.

“Avta skoraj nobenega. Koliko časa bomo še tako za štirimi zidovi, na balkonih, terasih ali vrtovih? Kakšne bodo posledice te epidemije, pa ne mislim le na gospodarske, socialne, politične, ampak za stike med ljudmi. Kdaj si bomo spet brezskrbno segli v roko, se objeli, se družili ne da bi nas spreletela tesnoba z virusom?” še pravi in v nadaljevanju opisuje tudi svoje izkušnje z nakupovanjem.

Obenem pristavlja, da, če bi jo kdo pred meseci vprašal, da bomo živeli tako izolirani oziroma bomo v medijih vsakodnevno preštevali mrtve in okužene, poslušali, kje nas lahko ustavlja policija ali da potrebujemo še več vojakov za varovanje pred ilegalci idt., bi mu odvrnila, da je nor.

Sama pri sebi se v teh časih rada sprašuje kdaj bo vsega tega konec in kakšno bo življenje potem. Se pa zdi, da je naša evropska poslanka v teh časih kar aktivna na socialnem področju, in da ji ni dolgčas. Sama namreč piše: “Teta mi je sešila 25 mask in dobila sem novo poslanstvo. Tudi te sem razvozila na različne naslove in se nazadnje ustavila na vrtu na varni razdalji pri mami, da sva spili kavo. Na vrtovih so sosedje pridno delali in čez ograje smo klepetali skoraj kot včasih. Morda še več, ker imam sama te tedne neobičajno veliko časa za socialne stike, za družino, za prijatelje.”

Kako se je Fajonova, sedaj ko ne dela v Evropskem parlamentu, vživela v vlogo poštarja
Lahko le upamo, da so med klepetom nosili maske. Znano je namreč, da se virus prenaša s kapljicami, ki letijo iz ust, ko govorimo. In če političarka že išče odgovor na vprašanje, “kdaj se bo vse to končalo”, si lahko delno odgovori kar sama – več bo socialnih stikov med nami v tem času, dlje časa bo trajalo. Stvar se zdi samoumevna. In fino bi bilo če bi pustila, da tistih 25 mask raznosi kar poštar.

Nenazadnje je včeraj Miroslav Petrovec, član svetovalne skupine na ministrstvu za zdravje, ki je ljudi pozval, naj se nikar ne obiskujejo, ampak dosledno upoštevajo navodilo “ostani doma””, poroča siol.

Odkar ni v Bruslju, se lahko bolj posveča domačim novicam, še zlasti nasilju po družinah, ki narašča zaradi karantene. Skrbi jo, kako ljudje preživljajo ta čas, ujeti v majhnih stanovanjih za štirimi stenami in kako bo to vplivalo na odnose med njimi v prihodnje. Obenem jo vznemirja “sovražni govor” na spletu pri čemer jo še posebej živcira t. i. “populistična in nacionalistična retorika”, ki po njenem presegata meje zdravega razuma, z njima pa naj bi bili okuženi tako “main stream” politiki, kot tudi mediji.

Se Fajonova boji pogledati v ogledalo? Resnica boli
V nadaljevanju Fajonova razmišlja še: “Med najnovejšimi zapisi je predsednik vlade Janez Janša, ki bi prvi moral ravnati pomirjujoče, povezovalno, zapisal: “Tu imate odgovor na vprašanje, zakaj ima slovensko zdravstvo velike težave z delovanjem že v normalnih razmerah: Zaradi partijskih kadrov. Ni važno, če kaj zna, važno je da je iz SD”.” Kritika zaradi “višjega dobrega” – nekakšnega “povezovanja” torej, ni več sprejemljiva. Kot se zdi ni več sprejemljivo nekomu nastaviti ogledalo.

Obenem evropsko poslanko skrbi “kam te dni drvijo nekatere evropske države z uvajanjem izrednih razmer, represivnih ukrepov, neomejenega vladanja avtokratskih voditeljev in brez demokratičnega nadzora. Skrbi me, kam te tedne drvi tudi Slovenija, imam občutek tesnobe. Ni me strah virusa, virus bomo premagali, skrbi pa me, kaj bo po koncu epidemije. “ Zanimivo razmišljanje, čeravno je znano, da slovenska vlada zaostruje ukrepe v skladu z ravnanjem slovenskih državljanov samih. Ko so Slovenci v sončnih dneh množično obiskovali Obalo in Bled, je bilo treba gibanje omejiti na občine. Edino smiselno.

Kdaj bo konec korona krize? Lepo bi bilo opraviti samorefleksijo, ne pa ves čas kriviti nekoga “tam zgoraj”
“Kako bomo živeli, kako globoke bodo socialne stiske, kako močno nas bo strah, ali nas bodo organi ustavljali na cesti, ker kršimo pravila gibanja, bomo ves čas s tesnobo razmišljali, kaj delamo nekaj narobe, koliko podatkov so zbrali o nas v tem času, in kaj bodo počeli z njimi? Jih bodo hranili, bomo vsi potencialni osumljenci “za nekaj”, kar se je “nekje” zgodilo, kako globoko smo se prisiljeni v teh kriznih tednih odreči naši zasebnosti?” še razmišlja Fajonova. Težko je to reči, a zagotovo bi bilo dobro, da se vsak izmed nas sam pri sebi vpraša ali zares spoštuje vsa pravila in predpise, ne pa da ves čas krivi nekoga nad seboj. Ravnanje oblasti je najprej odvisno od nas samih.

Fajonova tudi ne more mimo standardizirane levičarske mantre glede Viktorja Orbana in njegove politike na Madžarskem ter iskanja primerjav s Slovenijo: “Tudi “vojna” med oblastjo in novinarji v zadnjem času, tudi to me spominja na neke ne tako davne čase, ko se je začelo omejevanje demokracije in svobode medijev pri sosedih na Madžarskem. Začelo se je prav z nadzorom medijem, ustrahovanjem ljudi pred migranti in priseljenci, pri nas manjka le še iskanje krivca za vse, kar se nam dogaja slabega v Bruslju.” 

Žan Novak