Po dobrem mesecu vladanja tretje vlade Janeza Janše je jasno, da se je ta dobro zoperstavila epidemiji koronavirusa in sprejela prave ukrepe. V nasprotju s Šarčevo vlado nova vladna koalicija kljub politični raznolikosti deluje premišljeno, odgovorno in usklajeno.
Štirinajsta vlada Republike Slovenije je bila v Državnem zboru RS potrjena v večernih urah 13. marca 2020. Tako kot izvolitev predsednika vlade Janeza Janše 3. marca je vladno ministrsko ekipo podprlo 52 poslancev, proti jih je bilo 31, eden (Jani Möderndorfer) pa se je vzdržal. To pomeni, da je vlado podprlo 26 poslancev SDS, 9 poslancev SMS, 7 poslancev NSi, 5 poslancev DeSUS, 3 poslanci SNS in oba predstavnika narodnih skupnosti.
Po potrditvi takoj na delo
Na dan, ko je bila potrjena nova vlada, je bilo v Sloveniji uradno potrjenih že 141 okuženih s koronavirusom (prva okužba pri nas je bila potrjena 4. marca). Že uro po imenovanju so se ministri nove vlade z maskami na obrazu sešli na prvi seji vlade, namenjeni predvsem konstituiranju in nujnim ukrepom za zajezitev virusa. Ustanovili so Krizni štab Republike Slovenije za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19, ki je do popolne operativnosti vlade koordiniral ukrepe. Vodja štaba je postal premier Janša, za sekretarja Andrej Rupnik, njegov uradni govorec pa je postal Jelko Kacin. Krizni štab je deloval na dveh ravneh; prvo je sestavljala ministrska ekipa, v drugi pa so bili tudi odgovorni uslužbenci in strokovnjaki. Vlada je na svoji prvi seji imenovala tudi nekaj novih sekretarjev. Na vrhu policije so razrešili generalno direktorico Tatjano Bobnar, nadomestil jo je Anton Travner, prav tako je bila razrešena načelnica generalštaba Slovenske vojske Alenka Ermenc, nadomestil jo je Robert Glavaš. 17. marca je vlada v dvorani Državnega sveta RS sklicala razširjeni Svet za nacionalno varnost, na katerega je bila povabljena tudi celotna nova opozicija. Na večerni seji 24. marca pa je vlada ukinila krizni štab, saj je postala polno operativna.
Primerjava s prejšnjo vlado
Nova vlada je že od vsega začetka pokazala veliko boljšo koordinacijo, premišljenost in vizijo kot prejšnja vlada. Njen predsednik Marjan Šarec kot nekdanji vaški komik v vladi ni imel nikakršne avtoritete, vlade ni znal programsko povezati, kaj šele ustrezno voditi. Zato je vso programsko iniciativo prepuščal posameznim ministrom, sam pa se je (s pomočjo svojega svetovalca za nacionalno varnost Damirja Črnčeca) ukvarjal predvsem z vprašanjem, kako se medijsko čim bolj promovirati in s pomočjo sebi naklonjenih dominantnih medijev obračunati tako s koalicijskimi partnerji kot z opozicijo. Ob tem si je naivno domišljal, da je novi Janez Drnovšek, njegova LMŠ pa naj bi postala tako močna, kot je bila nekoč LDS. Po njegovem odstopu pa se je znova pokazalo, kako dobro je, da je vlado v tako zahtevnem kriznem času prevzel politik in državnik, kot je Janez Janša. Slednji je vešč vladanja in zna s svojo avtoriteto, karizmo in neverjetnim poznavanjem različnih problematik vladno ekipo dobro povezati v delovanju za skupni cilj: to je hitro protikrizno ukrepanje ter blaženje krize z ustreznimi ukrepi in sprejetjem protikriznega megazakona. V teh dneh je uskladila že 2. protikrizni megazakon. Janša je znova pokazal, da zna iti tudi prek strankarskih okvirjev, saj je pri pripravi zakonov angažiral številne strokovnjake in nekdanje politike ne samo z desne in sredine, ampak tudi z leve, kar kažejo svetovalna skupina za pripravo megazakona kot tudi številna druga imenovanja.
Koalicija deluje usklajeno
Kot kaže dogajanje dobrega meseca dni, vlada pod vodstvom Janeza Janše deluje usklajeno in dobro. To potrjujejo informacije iz vladne koalicije in tudi deset rednih in dvajset dopisnih sej v prvem mesecu njenega delovanja. Posamezni ministri so v pretežni meri samostojni pri svojem delu in kadrovanju (to kaže na primer imenovanja Roberta Glavaša za načelnika GŠ SV), s tem da imajo jasne skupne programske prioritete, ki jih redno usklajujejo predsedniki koalicijskih strank Janez Janša, Zdravko Počivalšek, Matej Tonin in Aleksandra Pivec. Koalicijsko kadrovsko usklajevanje poteka na ravni glavnih sekretarjev oziroma generalnih tajnikov strank, pri čemer do sedaj kakšnih zapletov ni bilo. V nadzorni svet RTV Slovenija sta bila tako imenovana dva predstavnika na predlog SDS in eden na predlog NSi, drugi koalicijski partnerji pa že imajo svoje predstavnike v programskem svetu. Seveda pa imajo posamezni koalicjski partnerji tudi različne prioritete. Nekoliko se sicer zatika v državnem zboru, kjer prihaja do izraza dejstvo, da je koalicija svetovnonazorsko raznolika, a kljub vsemu se tudi tu kaže zavezanost k skupnemu cilju, to je, da Slovenijo čim bolje pripeljejo skozi krizo, ki jo je povzročila pandemija koronavirusa. Da vlada dela dobro, kažejo tudi javnomnenjske ankete …
Ocena dela vlade: Zelo uspešno
Dva politična analitika smo vprašali, kako ocenjujeta uspešnost in trdnost vlade po prvem mesecu njenega delovanja in kako vlogo opozicije.
Sociolog dr. Matej Makarovič: “Glede na situacijo se vlada razumljivo osredotoča na en sam problem, na krizno upravljanje v razmerah pandemije torej. Čeprav so rezultati odvisni od več dejavnikov, ne le od vlade, jo lahko glede tega vseeno ocenimo kot zelo uspešno, sploh ker lahko rezultate zelo jasno postavimo v mednarodno primerjavo. Sama koalicija je nazorsko sicer raznolika, vendar se to vsaj za zdaj ne kaže kot poseben problem. Krizna situacija verjetno povečuje trdnost koalicije, zato bo pravi preizkus verjetno takrat, ko bodo glavni izzivi pandemije mimo. Glede opozicije pa je morda še najbolj zanimivo, kako je iz slovenskega političnega diskurza povsem izginil pojem prvih sto dni miru po nastopu nove vlade. Niti izjemne razmere niti dejstvo, da je vlada šele začela z delom, tako na ravnanje opozicije nimajo niti najmanjšega vpliva.“
Sociolog dr. Borut Rončević: “Običajno bi bil en mesec za resne ocene uspešnosti vlade veliko prezgodaj. Vendar pa ne živimo v običajnih časih. Vlada za zdaj odlično opravlja svoje delo tako pri zajezitvi epidemije kot tudi pri prvem odgovoru na socialne in ekonomske izzive, ki jih epidemija postavlja pred vse nas. To se izraža tudi v visoki podpori vladi. Ta je po najnovejši raziskavi, ki je prišla v javnost, najvišja po letu 2012, in to kljub omejitvam in ukrepom, ki zagotovo so težavni za večino ljudi. Koalicija je za zdaj videti trdna in fokusirana na naloge. V negativnem smislu pa me preseneča opozicija skupaj z njenimi radikaliziranimi podporniki. Aktivno in kritično opozicijo sem pričakoval, in to tudi je konstitutiven element razvite demokracije, vendar pa je popolnoma neprimerno, da to počnejo s politikantskim kritizerstvom nujnih in popolnoma primerljivih ukrepov proti epidemiji ter občasno celo z zavajanjem in lažnimi novicami. Tako ne nazadnje ogrožajo tudi zdravje lastnih volivcev.”
Metod Berlec