fbpx

V. d. generalnega direktorja UKC Ljubljana kritičen do dogovora med Jankovićem in Loredanom: “To ne bo rešilo težav”

V.d. generalnega direktorja UKC Ljubljana Marko Jug (Foto: STA)

V četrtek podpisan dogovor med ministrstvom za zdravje in ljubljansko občino ne bo rešil težav ljubljanske urgence, je poudaril v. d. generalnega direktorja UKC Ljubljana Marko Jug. Za delovanje urgentnega centra bi potrebovali vsaj 70 urgentnih zdravnikov, pritisk na urgenco pa bi morali zmanjšati s krepitvijo primarnega zdravstva, poroča STA. Po poročanju Dela na urgenco UKC Ljubljana iz dneva v dan prihaja več bolnikov. Rekord so dosegli 24. oktobra, ko so v 24 urah na urgenci obravnavali kar 560 ljudi. Jug ocenjuje, da je UKC na robu in da nadaljnje povečevanje priliva bolnikov na urgenco ni prava pot. Ljubljanski župan pa medtem napoveduje sproščanje kriterijev glede znanja slovenskega jezika – tako naj bi olajšali zaposlovanje zdravnikov iz tujine. Morda bi bilo bolj učinkovito, če bi si priznal, da zdravniki iz ZDL množično odhajajo tudi zaradi tamkajšnje direktorice, ki jo tako vneto zagovarja.

Ljubljanski župan Zoran Janković in minister za zdravje Danijel Bešič Loredan sta včeraj – tik pred lokalnimi volitvami – podpisala dogovor o načinu zagotavljanja zdravstvenega varstva na primarni ravni na območju ljubljanske občine. Podpisani dogovor med drugim predvideva, da obe strani podpišeta sporazum o prenosu izvajanja Splošne nujne medicinske pomoči (SNMP) z ZD Ljubljana na Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana oz. bosta nujno medicinsko pomoč ustanovi izvajali skupaj. Dogovor določa, da morata ustanovi sporazum o medsebojnem sodelovanju skleniti do konca leta. Razumevanje, da bo z dogovorom med Mestno občino Ljubljana in ministrstvom zmanjšana obremenitev urgence v Ljubljani, je napačna, je za STA poudaril v. d. generalnega direktorja UKC Ljubljana dr. Marko Jug.

Jug, ki tudi dežura na urgenci, je opozoril, da bi bilo za zmanjšanje obremenitve urgence treba okrepiti primarno zdravstvo in povečati dostopnost do specialističnih ambulant. V nasprotnem primeru bo pritisk na urgenco vedno večji, sistem pa ne bo vzdržen. Pisali smo že, da urgence postajajo nadomestne redne ambulante – v Ljubljani je vse več ljudi brez osebnega zdravnika, zato marsikomu ne preostane kaj dosti drugega, kot da se odpravi na urgenco, četudi ne gre za nujen primer. UKC Ljubljana sicer po besedah Juga na končne dogovore med ministrstvom za zdravje in ZD Ljubljana ni bil vabljen, zato se je do dogovora opredelil na osnovi podatkov iz medijev. Jug ocenjuje, da je UKC na robu in da nadaljnje povečevanje priliva bolnikov na urgenco ni prava pot. “Cilj slovenskega zdravstva ne more biti, da pride na urgenco vsak dan tisoč ljudi. To bi pomenilo, da se je zdravstvo sesulo. Cilj vsakega zdravstva je, da je na urgenci čim manj bolnikov. Urgenca je namenjena nujnim bolnikom in težjim poškodovancem,” je povedal za Delo.

Foto: zajetje zaslona

So pa v zadnjem času, kot navaja Jug, na ministrstvu potekali sestanki med UKC in Mestno občino Ljubljana zaradi težav glede SNMP. Gre za dežurno službo, ki jo v prostorih urgentnega bloka UKC zagotavlja ZD Ljubljana. UKC in ljubljanska občina sta se dogovorila za pridružitev SNMP k UKC kot dolgoročno rešitev in s tem dokončno formiranje urgentnega centra v Ljubljani, kar predvideva tudi zakon. V tem delu se zdi Jugu dogovor med ljubljansko občino in ministrstvom skladen z dogovorom med UKC in ZD Ljubljana. Slednji dogovor sicer še ni podpisan in predvideva zagotovilo s strani mestne občine, da bo v novem urgentnem centru urejeno dežuranje družinskih zdravnikov, kar bo še vedno v domeni ZD Ljubljana. “Pomembno pa je poudariti, da dogovor o prenosu SNMP na UKC ne bo rešil stanja slovenske ali ljubljanske urgence, saj je na SNMP trenutno zaposlenih približno 16 urgentnih zdravnikov, v UKC pa štirje,” poudarja Jug. Za nemoteno delovanje urgentnega centra pa bi potrebovali vsaj od 70 do 80 urgentnih zdravnikov, ki jih bo zelo težko zagotoviti.

Ljubljanska urgenca ima bolj kompleksne težave kot drugi urgentni centri po državi
Urgenco v UKC Ljubljana sestavljajo urgentne specialistične ambulante v okviru UKC ter SNMP, ki je še vedno v domeni Zdravstvenega doma Ljubljana. Vodenje je zato oteženo, dodatno pa delo otežuje še nedokončan gradbeni projekt urgence, ki poteka že 20 let. Država je druge urgentne centre gradila z evropskimi sredstvi, zato so morale biti zgrajene v roku, kar za ljubljansko ne velja. Organizacija urgence v Ljubljani je tako še vedno takšna kot ob ustanovitvi UKC pred pol stoletja. Razdrobljena organizacija pomeni, da ni enotnega vodstva in da so zato delovni pogoji slabši, tudi pretok bolnikov znotraj urgence ni optimalen. “Želimo si, da bi urgenca delovala kot na zahodu, kjer se okoli težkega bolnika zvrstijo zdravniki različnih strok, pri nas pa še vedno pošiljamo pacienta z oddelka na oddelek, vendar to pri petsto obiskih na dan ni mogoče. Že pred desetletjem smo dobili prve specialiste urgentne medicine, a UKC še do danes ni uspelo najti delovišč zanje, saj še ni ustanovljen urgentni center,” je za Delo opisal problematiko dr. Peter Radšel, kardiolog, ki je koordinator delovanja vseh urgenc. Povedal je še, da je nujna večja dostopnost do družinskega zdravnika in specialističnih ambulant, da bi razbremenili urgence. Nekaj je treba vložiti v izboljšanje delovnih pogojev na urgenci, zaradi pomanjkanja kadra je nujna notranja reorganizacija. “Ko bomo načrtovali nove bolnišnične zmogljivosti, jih je potrebno načrtovati tako, da ne bodo že vnaprej stoodstotno zasedene,” je naštel nujne ukrepe.

dr. Peter Radšel (Foto. STA)

V UKC poleg kirurške urgence in internistične prve pomoči delujejo še ginekološka, nevrološka, infekcijska, očesna in pediatrična urgenca. Ko dežurni zdravniki pregledajo in diagnosticirajo približno petsto ljudi vsak dan, nastane še večja težava: kje najti prosto posteljo za vse tiste, ki morajo ostati v bolnišnici. Postelj seveda ni dovolj, zato pacienti ležijo po hodnikih urgence. Največ bolnikov bi morali sprejeti na interno kliniko, tam pa je postelj celo manj, kot jih je bilo pred leti. “Interna klinika je imela leta 2018 na voljo 483 postelj. Ker so začele medicinske sestre množično zapuščati zdravstvo in UKC, tudi interno kliniko, in zanimanja medicinskih sester za zaposlovanje ni, ima interna klinika zdaj zaposlenih 107 sester manj kot pred šestimi leti, ko odhodov še ni bilo,” je za Delo pojasnil strokovni direktor interne klinike dr. Zlatko Fras, ki meni, da Ljubljana potrebuje dodatne zdravstvene zmogljivosti. Kot možnost se omenja gradnjo tako imenovanega severnega stolpa UKC, ki bi zagotavljal 23 tisoč kvadratnih metrov površin za hospitalno dejavnost – ob pomanjkanju kadra seveda tudi ta rešitev ni ravno popolna.

dr. Zlatko Fras (Foto: STA)

Sara Kovač