Ljubljanski župan Zoran Janković je pred dnevi obljubil, da se zaradi pomanjkanja zdravnikov ne bo zaprl noben zdravstveni dom v Ljubljani – a to pomaga bore malo, če zdravnikov primanjkuje, brez osebnega zdravnika pa ostaja vse več pacientov, saj zdravniki iz ZDL še naprej odhajajo. Z odhodom predstojnika bežigrajske enote se bo za dve leti med ostale zdravnike porazdelilo še vsaj 1565 pacientov, ki se bodo sicer pridružili približno 15 tisočim Ljubljančanom, ki iščejo novega zdravnika. Konec meseca septembra je bilo v splošnem zdravstvu pri zdravnikih, ki v javnih zdravstvenih ustanovah niso več aktivni, opredeljenih kar 54.834 zavarovancev ZZZS, navaja Delo.
V ZD Ljubljana vlada nezadovoljstvo in strah pred nadaljnjimi odpovedmi, ki bodo še dodatno obremenile preostali izčrpani kader. Največ tovrstnih težav so imeli v ZD Šiška, od koder je do lanskega decembra odšlo že osem zdravnikov. Več zdravnikov naj bi odšlo tudi iz fužinske enote, danes pa Delo poroča o odhodu predstojnika bežigrajske enote. “Specialist družinske medicine, ki ima v Črnučah tudi ambulanto s 1.565 opredeljenimi pacienti – glavarinski količnik njegovega tima je 2.570,” so zapisali in pojasnili, da pri količniku 1.895 lahko zdravnik zavrne sprejem novega pacienta. 1.565 pacientov se bo tako kmalu pridružilo približno 15 tisočim Ljubljančanom, ki iščejo novega zdravnika. Po nekaterih podatkih naj bi iz ZD Ljubljana odšlo že 22 zdravnikov.
Ko družinski zdravnik odide in za seboj pusti paciente, ima posameznik še dve leti status pacienta v evidenci ZD, kjer je deloval njegov nekdanji osebni zdravnik. To pomeni, da mu mora zdravstvena ustanova še dve leti zagotavljati primerno oskrbo – obravnavo takih pacientov torej dodelijo zdravnikom, ki imajo že dovolj lastnih pacientov. “In sistem se začne podirati: moči začnejo popuščati tudi strokovnjakom, ki ostajajo, zato zaradi izgorelosti odhajajo na dolgotrajne bolniške dopuste ali spišejo odpovedi,” so zapisali v Delu. Konec meseca septembra je bilo v splošnem zdravstvu pri zdravnikih, ki v javnih zdravstvenih ustanovah niso več aktivni, opredeljenih kar 54.834 zavarovancev ZZZS. Po dveh letih ZD ni več dolžan oskrbovati pacientov, ki so ostali brez zdravnika. Če si v tem času niso našli novega, ostanejo prepuščeni samim sebi.
Urgence postajajo zasilne ordinacije družinske medicine
Če zavarovana oseba ostane brez izbranega osebnega zdravnika in si ga tudi ne more izbrati, se lahko v primeru nujnih zdravstvenih stanj obrne na katero koli dežurno službo, pravijo v ZZZS. Mnogi pacienti to napotilo razumejo kot vabilo na urgenco – kar je v določenih primerih povsem razumljivo – urgentni bloki tako počasi postajajo že kar redne ambulante. “Na urgenco pride ob treh ponoči možakar, ki si je zvil gleženj zvečer. Ravno tako sredi noči pride gospa, ki jo dva dni boli grlo. Nekdo, ki dva dni ni bil na veliki potrebi,” je predstojnik urgentnega centra UKC Maribor dr. Gregor Prosen za Delo naštel nekaj primerov, zaradi katerih so urgence preobremenjene.
Prosen je tudi opozoril, da so urgentni centri po vsej državi kadrovsko izrazito podhranjeni, saj delujejo praktično brez lastnih zdravniških kadrov. Ponoči je v vsej državi dežurnih okoli 50 zdravnikov, ljudje pa večinoma obiskujejo le enajst najbolj opremljenih urgentnih centrov. Urgentni zdravniki po Prosenovih besedah podpirajo predlog, da bi v prihodnje delovalo 12 urgentnih centrov in med 15 in 20 satelitskih urgentnih centrov, preostala dežurna mesta pa bi ukinili. Tako bi lahko združili število zdravnikov, ki bi dežurali na polovico manj dežurnih mest. Prosen je poudaril, da bodo sicer sčasoma ljudje ostali pred zaprtimi vrati urgentne pomoči. “Urgentni centri so že zdaj na pol potopljena ladja,” je dodal.
Direktorica ZDL v novo leto brez koledarjev in tudi brez kompasa – Janković ji neomajno zaupa, do skupnega konca
Drama v Zdravstvenem domu Ljubljana se torej nadaljuje ne da bi kdorkoli od odločevalcev na mestni ali državni ravni sploh trenil z očesom. Direktorica ves čas stanje, ki ga podpira s svojim vladanjem, opravičuje s tem, da je pomanjkanje zdravnikov vsesplošno slovenski, če že ne evropsko-svetovni problem, dejstvo pa je, da je stanje najhujše ravno v ZDL. Zdravniki in drugo zdravstveno osebje odhajajo še naprej, prebivalci sploh ne vedo, da so morda že od včeraj brez osebnega zdravnika, saj se stvari godijo potihem in se sproti pometajo pod preprogo, direktorica pa neumorno vihti gorjačo nad tistimi, ki si drznejo vztrajati v obupnih razmerah. Pa zdravniki ne odhajajo “na svoje” in “privat”, kot je dejala na TV soočenju pred meseci, ampak odhajajo v druge zdravstvene domove in javne zavode, kjer so pogoji dela boljši in odnosi na kulturnejši ravni. Direktorici je to seveda malo mar, saj ona pač ima službo (beri: zasebno ordinacijo), s katero se brezsramno hvali in kamor se bo lahko umaknila, ko bo uničila ZDL ali kot se sama menda rada izrazi “ta jebeni javni sektor”.
Kdo je v ozadju tega početja? Prav gotovo prvi mož Ljubljane, Zoran Janković, ki ji neomajno zaupa: njej in pa njeni izsiljeni lovoriki “evropske zdravnice leta”, ki jo bo nedvomno opravičila s tem, da bo kot prva zdravnica pokopala javno ustanovo pod svojim vodstvom. Ne le kadri, tudi naročanje materiala za ambulantno delo je postalo nočna mora, da ne govorimo o “luksuznih predmetih”, kot so npr. tridelni stenski koledarji, ki jih letos v ZDL ne bodo videli, pa so prej kot nepogrešljiv pripomoček viseli v vsaki ambulanti. Za ničvredno rajo (ki se dnevno bori z upravičeno razjarjenimi pacienti) pač ni vredno žrtvovati niti centa, se bodo pa zato vodilni obdarovali z dragimi rokovniki in še čim. Takole je pač v deželici podalpski, v najlepšem mestu na svetu – koliko časa še in do kdaj?
Sara Bertoncelj