fbpx

Varnost na slovenskih cestah se je močno poslabšala. Vlada Roberta Goloba je kljub temu ukinila avtocestno policijo.

Predsednik vlade Robert Golob (Foto: STA)

V poročilu Evropske komisije o varnosti v cestnem prometu je Slovenija grozljivo nazadovala: število smrtnih žrtev se je po pandemičnem letu 2020 na naših cestah močno povečalo.

Evropska komisija (EK) je objavila končne podatke o smrtnih žrtvah v cestnem prometu za leto 2021, ki kažejo, da je lani na cestah EU umrlo 19.900 ljudi, kar je 6 odstotkov več kot leta 2020 in 13 odstotkov manj kot leta 2019. Doslej se je število smrtnih žrtev najbolj zmanjšalo med letoma 2019 in 2020, in sicer za 17 odstotkov.

V EK ocenjujejo, da je imela v letu 2020 velik vpliv pandemija covida-19 oziroma t. i. lockdowni (zaprtja). “Povečanje števila smrtnih žrtev po prenehanju epidemije je v nekaterih državah tako veliko, da zahteva poglobljeno analizo in nujno ukrepanje,” so zapisali. Žal moramo dodati, da to velja tudi oz. predvsem za Slovenijo.

Slovenija z največjo rastjo števila smrtnih žrtev
V EU je bilo lani 45 smrtnih žrtev prometnih nesreč na milijon prebivalcev; najmanj na Švedskem (20 smrtnih žrtev) in Danskem (22), največ v Bolgariji (81) in Romuniji (92). V Sloveniji je bilo lani 54 smrtnih žrtev na milijon prebivalcev, kar je še vedno nad povprečjem EU. A skrb zbujajoče je nekaj drugega: to število je kar za 43 odstotkov večje kot v pandemičnem letu 2020, kar je daleč največje povečanje med vsemi državami članicami EU. In to število je tudi za 12 odstotkov večje kot v predpandemičnem letu 2019 (glej graf).

Število nesreč s smrtnim izidom v naši državi precej niha, so zapisali v EK in omenili, da se je leta 2020 to število zmanjšalo za 22 odstotkov. A če pogledamo še en podatek iz poročila, ne moremo biti optimistični: število smrtnih žrtev v Sloveniji je bilo lani tudi za 15 odstotkov večje kot v obdobju 2017–2019, medtem ko se je v celotni EU v tem obdobju za 14 odstotkov zmanjšalo.

Navedimo še absolutne številke: lani je v prometnih nesrečah v Sloveniji umrlo 114 ljudi, leta 2020 je bilo smrtnih žrtev 80 (to je bil najboljši rezultat), leta 2019 pa 102. Letošnji cilj v resoluciji je največ 70 smrtnih žrtev, a smo že do 23. oktobra našteli 77 mrtvih.

Fotografija je simbolična. (Foto: STA)

Nespametna ukinitev avtocestne policije
Naj spomnimo, da je bila v začetku lanskega leta – v času vlade Janeza Janše – ustanovljena avtocestna policija, da bi zagotavljala večjo varnost na avtocestah in hitrih cestah. Toda še preden je v celoti začela delovati, jo je nova vlada začela ukinjati. S 1. avgustom letos, po le nekaj mesecih delovanja, so »začasno« ukinili tri od štirih enot – koprsko, celjsko in mariborsko, 15. oktobra pa še ljubljansko. Zdaj načrtujejo nekakšno reorganizacijo. Med razlogi, ki sta jih za ukinitev avtocestne policije navedla notranja ministrica Tatjana Bobnar in prvi mož policije Boštjan Lindav, so nezadostna učinkovitost, pomanjkanje kadra in finančna prepletenost avtocestne policije z Darsom, zaradi česar se je projekt znašel pod drobnogledom Komisije za preprečevanje korupcije in Urada za nadzor proračuna.

Domnevno neučinkovitost avtocestne policije je pokazala analiza prometne varnosti na avtocestah in hitrih cestah, ki jo je izdelal Sektor prometne policije. V odgovor tem očitkom je direktor Uprave avtocestne policije (UAP) Andrej Jurič dal izdelati odzivno analizo, ki so jo pridobili v uredništvu 24ur. Iz te analize so razvidne anomalije prejšnje analize, neustrezne primerjave podatkov in statistika, ki dejansko kaže rezultate. V letu 2021 se je z izjemo leta 2020, ko so bile v veljavi protikoronske prometne omejitve, na avtocestah zgodilo najmanj prometnih nesreč v zadnjem petletnem obdobju. Lani je bilo tako 1.668 nesreč, kar je skoraj 300 manj kot leta 2019. Pomembno se je zmanjšal tudi delež tovornih vozil s prekoračeno osno obremenitvijo, manj je bilo poškodb cestne infrastrukture, pri katerih povzročitelj ni znan, avtocestni policisti pa so bili uspešni tudi pri preiskovanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj.

Ocena komisije za leto 2022
Podatki Evropske komisije za prvih sedem mesecev leta 2022 kažejo, da se je število smrtnih žrtev v prometnih nesrečah na območju EU v primerjavi z letom 2021 znova povečalo, v povprečju za več kot 10 odstotkov. To je še vedno manjša rast, kot je bila leta 2019, pred pandemijo torej, a vseeno takšen trend ne bo omogočal, da bi v EU dosegli cilj, da se število smrtnih žrtev do leta 2030 prepolovi – kar je vmesni cilj do “vizije nič” leta 2050.

M. Bo.

Prvotno objavljeno v Demokraciji