fbpx

[Video] V Bruslju bodo končno spoznali, kdo v resnici vodi medije in onemogoča vladavino prava v Sloveniji!

Foto: YouTube

Slovenija se po odcepu iz Jugoslavije ni nikoli zares osamosvojila. Nasledniki komunizma so tako ostali in mrežo svoje ideologije nadaljevali skozi državna podjetja in zasedbo vplivnih položajev. Kot so že pokazale raziskave je zaradi večinskega prevzema medijev s strani naslednikov komunizma, medijski prostor še vedno podvržen izrazito levemu polu, kjer pa še vedno ni sledu o medijskem pluralizmu. Poleg medijskega prostora pa gre tudi za obvladovanje podjetij, sodstva in diplomatskih položajev, ki Slovenijo predstavljajo v svetu. Vse to bodo danes izvedeli v razpravi o svobodi medijev in vladavini prava v Sloveniji.

Premier Janez Janša in minister za kulturo Vasko Simoniti se bosta danes virtualno udeležila javne razprave o razmerah v Sloveniji, ki jo pripravlja skupina Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije. Na omenjeni razpravi o svobodi medijev pa bi bilo vsekakor pomembno predstaviti celotno sliko o razvoju medijev in njihovem stanju danes, 30 let po osamosvojitvi.

23. decembra 1990 se je 99 odstotkov Slovencev odločilo za samostojno državo. Pripadniki komunizma so ustanovitev samostojne države želeli preprečiti. Ne glede na to, pa smo v Sloveniji šest mesecev kasneje 25. junija 1991 izobesili slovensko zastavo, Slovenija pa je bila razglašena za samostojno državo.

Kasneje je sledila agresija jugoslovanske vojske. Po desetih dneh boja za samostojno državo je Slovenija dobila 99 odstotkov njenega ozemlja. S pomočjo intervencije Evropske unije je sledil podpis Brionske deklaracije, s katerim so bile ustavljene sovražnosti na ozemlju Slovenije, ki je za dobo treh mesecev zamrznila osamosvojitvene aktivnosti. Takratni srbski predsednik Slobodan Milošević se je nato odločil, da bo umaknil jugoslovanske vojake iz Slovenije. Oktobra 1991 je zadnji vojak zapustil Slovenijo.

Foto: YouTube

Ne glede na vsa prizadevanja, da se Slovenija osamosvoji, pa so nasledniki komunistov ponovno prevzeli oblast, medtem ko je sprva razpadla koalicija Demos zaradi notranjih trenj in zunanjih pritiskov. Nekdanji pripadniki komunizma so se tako porazdelili po strankah in ustanovili stranke pod novimi imeni, medtem ko so obrazi ostali stari. Posledično so bili suspendirani vsi postopki tranzicije, kasneje pa se je začela tudi delna privatizacija slovenskega gospodarstva.

Mediji so šli v večinsko last tistih, ki jim je bil komunizem prva opcija
Nekdanji pripadniki komunizma so prevzeli večino medijev po osamosvojitvi. Med samim postopkom privatizacije je glavna preiskovalka postopka privatizacije odkrila preko 700 kaznivih dejanj, nakar se je znašla pod pritiski in so jo kasneje tudi zamenjali. Vsi postopki pred sodišči so bili bodisi blokirani na sodiščih ali pa so zastarali. Nasledniki komunistov so tako zasedli vse bolj pomembne funkcije v državi, prav tako pa tudi v družbi na splošno.

Foto: YouTube

Mednje so spadali tudi dekani fakultet, medtem pa so nasledniki – otroci in vnuki komunistov pristali na glavnih položajih, nasledili sodnike, postali guvernerji banke, ambasadorji in ostalo. Nekdanji sodelavci komunistične tajne službe Udbe so po upokojitvi našli svoja nova delovna mesta na sodiščih, policiji, v banki Slovenije, komisiji za preprečevanje korupcije in v pisarni informacijskega pooblaščenca. Nekdanji predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Milan Kučan je s pomočjo nadzora denarja in medijev kar trikrat nastopil na položaj predsednika države, kljub temu, da mu je to ustava dovoljevala samo dvakrat – a ustavno sodišče tega ni nikoli obsodilo, saj so bili ustavni sodniki imenovani prav iz njegove strani. Po upokojitvi iz politike je leta 2004 ustanovil politično društvo Forum 21 in postal njegov predsednik.

Milan Kučan je dopustil razorožitev teritorialne obrambe. (Foto)

Forum 21 je sestavljal članstvo nekdanjih pripadnikov komunističnega centralnega komiteja. Mednje so spadali vplivni direktorji, člani nadzornih svetov bank, diplomati, uredniki medijev. Forum21 je nato prevzem monopol nad bankami, podjetji in medijev, prav tako pa tudi mesta v kulturi in športu. Kljub temu, da šteje najbogatejše člane družbe pa sebe štejejo kot demokratični socializem. Pred vsakimi volitvami je Forum 21, kot je to postala njihova praksa vsakič ustanovil novo stranko z novim obrazom, ki pa je uspešno nastopila z denarjem iz ozadja.

Tranzicija Slovenije v demokratično družbo ni nikoli zares uspela
V tem primeru smo lahko bili priča denimo financiranju stranke Zorana Jankovića, Pozitivna Slovenija, vso to obvladovanje in financiranje političnih strank pa jasno prikazujeta, da tranzicija Slovenije iz komunističnega v demokratični sistem ni uspela. Nasledniki komunizma so ustanovili Stranko demokratične prenove – SDP, ki jo je ustanovil Ciril Ribičič, ki je sin vplivnega slovenskega politika v nekdanji Jugoslaviji Mitje Ribičiča. Stranka se je kasneje preimenovala v Združeno listo demokratov, na koncu pa so nastali pod imenom, ki je znan še danes – Socialni demokrati. Ribičiča je v vodstvu stranke zamenjal Kučan.

Milan Kučan in Ciril Ribičič (Foto: YouTube)

Proti Mitju Ribičiču je Državno tožilstvo Republike Slovenije vložilo obtožnico proti njemu, saj ga je bremenilo sodelovanje v povojnih pobojih. Obtožnica temelji na dokumentih, iz katerih naj bi bilo razvidno, da je Ribičič podpisal smrtne obsodbe 234 ljudi, ki so bili izvensodno pobiti po drugi svetovni vojni. Kljub obsežni dokumentaciji in številnim pričevanjem je po nekaj mesecih sodišče zavrnilo zahtevo tožilstva po uvedbi preiskave “zaradi pomanjkanja dokazov”. Njegov sin Ciril pa je postal eden izmed ustavnih sodnikov, ki predstavlja najvišjo sodno vejo oblasti v državi in ima izjemno moč.

Foto: Youtube

Podobno so se nadaljevala tudi druga kadrovanja, denimo Janez Kocijančič, ki je postal član nadzornega sveta RTV, ki je najbolj vpliven medij v državi. Kocijančič je kasneje postal tudi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, njegova žena pa je bila rektorica Univerze v Ljubljani.

Janez Kocijančič je bil že od sedemdesetih let dalje športni funkcionar – predsedoval je smučarjem Slovenije in Jugoslavije, nato pa tudi Olimpijskemu komiteju Slovenije. Na ta račun se je prebil tudi v mednarodne olimpijske organizacije in v FIS, kjer je bil celo podpredsednik. (Foto: STA)

Vsi predstavniki nekdanje Jugoslovanske tajne policije niso bili nikoli obtoženi za svoje zločine, ki so jim bili očitani znotraj in zunaj države. Denimo Janez Zemljarič, ki je bil nekdanji predsednik slovenske republiške vlade in direktor Službe državne varnosti (SDV). Po raziskovanju v arhivih je bilo ugotovljeno, da je bil neposredno vpleten v bombni teroristični napad v Avstriji in številne druge kršitve človekovih pravic. Ne glede na vse očitke pa javni tožilci ob vsem omenjenem niso sprožili nobenega postopka. Zemljarič pa ostaja še vedno eden največjih akterjev pri relokaciji denarja v državni infrastrukturi.

Med vplivnimi imeni tudi številni sodniki
Poleg vseh navedenih pa ostanki prejšnjega sistema ostajajo skozi imena, kot je bil denimo nekdanji šef Udbe Silvo Gorenc, nekdanji ustavni sodnik Zvonko Fišer in nekdanji vrhovni sodnik Branko Masleša, ki je izrekel tudi zadnjo smrtno kazen v Sloveniji in je še v prejšnjem sistemu deloval za tajno policijo. Kot še navajajo naj bi bil vpleten v legalizacijo usmrtitve tistih, ki so hoteli prečkati jugoslovansko mejo in prestopiti v Italijo. Šlo je za podobne postopke, kot pri prečkanju berlinskega zidu v Nemčiji.

Več vplivnežev iz prejšnjih sistemov pa najdete v priloženem videu.

Sara Rančigaj