Prebivalci naselja Novega Jelkovca pri Zagrebu so v strahu pred šakali, ki naj bi se potikali kar v tropih. Strokovnjaki opozarjajo, da šakali niso nevarne živali in ne napadajo človeka, če niso življenjsko ogroženi. Glede na pomanjkanje dokazov pa pristojni menijo, da bi lahko šlo tudi za lisice, ki so šakalom v tem letnem času izjemno podobne, zato poudarjajo: “Redno izvajamo cepljenja, ni strahu za steklino.”
Prisotnost šakalov na vzhodu Zagreba, v okrožju Novi Jelkovec, ni nekaj novega. Še posebej ne v tem letnem času, ko imajo mlade, zato potrebujejo več hrane in se približujejo tudi človeškim bivališčem. Medtem ko so v mnogih mestih po svetu ljudje navajeni deliti svoj življenjski prostor s številnimi divjimi živalmi, pri njih to ne deluje. Tako prebivalci Jelkovca v paniki kličejo lovce, naj jih “rešijo” nevarnih, smrtonosnih in ogromnih šakalov.
Šakal je žival, ki po velikosti nekako sodi med lisico in volka. Težak je približno dvanajst kilogramov, v višino pa meri do pol metra. Gre za precej plašno žival, ki je aktivna predvsem ponoči, le izjemoma pa ga je mogoče srečati tudi podnevi. Šakali običajno človeka ne napadajo, razen v primeru, ko se počutijo življenjsko ogroženi.
Šakali v novem Jelkovcu so drugačni
Toda v Novem Jelkovcu je drugačna situacija. Tamkajšnji prebivalci so RTL-u poslali posnetek šakalov, ki se ponoči približujejo njihovemu naselju, sami pa trdijo, da je njihova soseska postala zverinjak. V naselju, kjer je približno 11 tisoč prebivalcev naj bi šlo za resnično grožnjo otrokom v vrtcu in šoli. “Resnično ogrožajo tudi otroke, saj imamo vrtec, osnovno šolo in gimnazijo Jelkovec,” je poudarila predsednica društva Novi Jelkovec Ana Nilić za Jutarnji list.
“Najprej sem videla enega, nato sta prišla dva in nato še pet tropu. Bil je krik, krik,” pravi Božica Špoljar iz Zagreba, ki si zaradi šakalov podnevi ne upa hraniti kokoši. Trdi, da je videla šakale, ki so se sprehajali po ulici, medtem pa so ljudje mislili, da gre za okoliške pse. Zanimivo je, da nihče z vzhoda mesta ni poklical združenja AWAP, ki skrbi za prosto živeče živali, ampak lovce. Ti po zakonu ne smejo loviti bližje kot 300 metrov od naselja, zato tudi šakalov ne morejo odstreliti.
Lisice so jim v tem letnem času precej podobne
“Nihče nas ni poklical. Možno je, da niso šakali, lahko da gre za lisice, ki so jim v tem letnem času izjemno podobne. Zdaj je manj pomembno, da je pomembno, da ljudje vedo, da nobena od teh živalskih vrst nima stekline, ker izvajamo cepljenje,” je pojasnila strokovnjakinja za prosto živeče živali Ingeborg Bata. Kot je še pojasnila, Šakal ne napada ljudi, zato je prepričana, da njihovi otroci niso v nevarnosti. Prebivalce pa pozove, da zaprejo kokoši v kokošnjake. Tudi če šakalu uspe vdreti v kokošnjak, pa bo ubil le eno kokoš, saj so v tem času izjemno lačni in potrebujejo hrano.
Sara Rančigaj