fbpx

[Video] Koga bi v resnici moralo biti sram? Policijo, ki je krotila nasilje, ali očitno pristranskega Koroša?

Slavko Koroš med predstavitvijo izsledkov izrednega nadzora delovanja policije dne 5. 10. 2021

Včerajšnja javna predstavitev poročila o izrednem nadzoru nad delom policije pri varovanju protestov 5. oktobra 2021 je razburila precejšnji del javnosti. Gre že za drugo poročilo policije o istem dogodku, toda z drugačnimi in veliko manj niansiranimi ugotovitvami. Na to se je že odzval nekdanji vodja policistov, ki je opozoril na prvo poročilo od dogodku, ki ni opazilo večjih nepravilnosti, in na domnevno politično opredeljenost Slavka Koroša, ki je novo poročilo tudi predstavil. Na spletu je zapisal, da naj bi bil ravno Koroš “zelo nezadovoljen s prejšnjo oblastjo.” Ne glede na domnevno pristranskost avtorjev poročila se sedaj napovedujejo še spremembe področne zakonodaje. Ob včerajšnji predstavitvi poročila in oprostitvah glob, ki jih je nasilnim protestnikom izrekla policija, se upravičeno sprašujemo, ali skuša vlada Roberta Goloba legitimirati politično nasilje v času prejšnje vlade. 

Prvotno poročilo jasno navaja okoliščine protesta. Dogodek je bil ocenjen z oceno A (visoko stopnjo tveganja). Policija je za to navedla naslednje razloge: dogodek je bil neprijavljen, organiziran brez prisotnosti redarske službe, z neznano strukturo udeležencev, obstajala je visoka verjetnost konflikta z nasprotno mislečimi skupinami, preteklega uničevanja predmetov posebne kulturne vrednosti, hudih blokad prometa (severne obvoznice), fizičnih napadov (metanje opek) na policiste na preteklih shodih, metanje nevarnih in vnetljivih predmetov v stavbo državnega zbora, v veljavi je bil odlok o preprečevanju zbiranja skupin nad 50 udeležencev.

Vlada je dan prej naložila policiji, da se v času od 4. 6. do 6. 6. zavaruje dele Ljubljane, Kranja in Bleda zaradi visoke verjetnosti hudih kršitev javnega reda in miru. Spomnimo, to je bil čas, ko se je v Ljubljani mudil cvet evropske politike, ki se je udeležil vrha EU-Zahodni Balkan na Brdu pri Kranju. Sklep o omejitvah gibanja je bil objavljen v Uradnem listu, sredstvih javnega obveščanja in na spletu.

Eskalacija protestniškega nasilja
Shod se je začel ob 15. uri, udeleženci so prihajali z vseh strani, komandir Policijske postaje Ljubljana Center je udeležence shoda prek megafona opozarjal, da je shod neprijavljen in da naj se ravnajo po navodilih policije. Z osebo, ki je javna verzija policijskega poročila ne navaja, je bil opravljen razgovor, v katerem mu je bilo pojasnjeno, da bo zoper njega uveden prekrškovni postopek, če bodo zaznali prekrške, hkrati pa tudi, da bo shod razpuščen, če se bodo protestniki podali na ulice. Tedaj je bilo na shodu približno 2000 udeležencev po oceni policije. Če približno eno uro je bilo na shodu že 3000 ljudi, neimenovani govornik pa je pozval protestnike, naj zasedejo ljubljanske ulice in preprečijo policiji odvoz nasilnežev, ki jim je bila odvzeta prostost. Sledila je eskalacija protestniškega nasilja, med drugim tudi blokada kordona politične delegacije. Policija je nato razglasila, da je shod razpuščen, to pa je le s težavo udejanjila, saj se kršitve javnega reda in miru niso končale, ravno nasprotno. Kot navaja poročilo, so morali za razpustitev uporabiti prisilna sredstva (telesno silo, vodni curek, sredstva za vklepanje, plinska sredstva), a le proti najagresivnejšim protestnikom. Celotno poročilo je dosegljivo na povezavi: Varovanje javnega shoda, ki je potekal 5. oktobra v Ljubljani – poročilo komisije. Državljani se lahko poleg objektivnega opisa nasilja v poročilu, ki se je tistega dne odvijalo na ljubljanskih ulicah, lahko o tem prepričajo tudi s številnih posnetkov, ki so na voljo na spletu.

Kako naj bi se policija sploh odzvala?
Nevtralni opazovalec dogajanja, torej nekdo, ki ga zanima le strokovno vprašanje vzpostavljanja javnega reda in miru in ne revolucionarne metode spremembe oblasti, se lahko upravičeno vpraša, kako naj policija sploh ravna v prihodnje, ko se bodo protestniki odločili blokirati javni promet in to ne kakšne zakotne ulice, temveč kar severno obvoznico, ali ko se bodo protestniki odločili napasti avtomobilski sprevod tujih političnih delegacij. Bodo uporabili posebne psihoterapevtske metode, s katerimi bodo razjarjene protestnike skušali prepričati, da je njihov gnev in sla po uničevanju javne lastnine le produkt travm iz otroštva?

Legitimizacija političnega nasilja
Cinizem na stran, zadnje poročilo policije že na prvi pogled deluje izrazito pristransko. V prvi vrsti daje legitimnost političnemu nasilju (skupaj z dominantnimi mediji), ki so ga izvajali protestniki na seriji protestnih shodov, ustvarja pogoje za ponovno vzpostavitev nasilnih poskusov zamenjave oblasti v prihodnje (seveda po potrebah in ukazu politične levice), hkrati pa najeda zaupanje v avtoriteto in legitimnost dela policistov. Podobno kot zaupanje v delo policije najedajo anonimna pisma, ki jih prejemamo na naš naslov, pričajo pa o domnevnih, z drogo, prostitucijo in še čem povezanih dejavnostih obalnega kriminalista Deana Juriča, o čemer smo že veliko pisali. Te dejavnosti sicer do sedaj niso doživele sodne potrditve, kljub nekaterim neodgovorjenim indicem. Očitno se vpliv v policiji pod vlado Roberta Goloba tako Koroša kot Juriča izrazito povečuje.

Vodja sektorja kriminalistične policije na PU Koper Dean Jurič, pomočnik direktorja uprave kriminalistične policije pri Generalni policijski upravi Slavko Koroš Vir: STA

Koga mora biti zares sram, policijo ali Slavka Koroša?
Včerajšnja predstavitev izsledkov nadzora pa priča tudi o še eni nenavadnosti, ki z vsebino dotičnega sporočila ni neposredno povezana, kaže pa na naravo vpletenih in na njihovo izrazito politično opredeljenost. Koroš, deklarativno nepristranski kriminalist, je pred kamerami 24ur, ki sicer slovi kot medij za leve politične kroge v policiji, prek povezave z novinarko Damjano Seme, dejal: “V tistih trenutkih, ko sem gledal, kako so policisti zaplinjali Ljubljano in prekomerno uporabljali silo zoper ljudi, me je bilo prvič v življenju sram, da sem policist. Prvič in upam, da zadnjič.” S svojo izpovedjo čustev je jasno zabodel nož v hrbet vsem policistom, ki so med podivjanimi protestniki tvegali svoja življenja, da bi izpolnili poslanstvo, ki jim ga je zaupal narod. A če bi ostalo samo pri čustvenih izpovedih “nepristranskih” policistov, niti ne bi bilo tako hudo. Napoveduje se namreč sodne postopke zoper policiste, ki so bili odgovorni za vzpostavitev reda in miru v Ljubljani.

“Upam, da bodo z očitki označeni policisti, ki jih cenim in spoštujem, deležni poštenega (fair) postopka,” je na spletu zapisal nekdanji šef policistov dr. Olaj.

Gal Kovač